Prijavi se z GoogleID

» »

delec - val

delec - val

strani: 1 2 »

Tloramus ::

Če sem pravilno razumel Thomasa je poanta te debate ljudem, ki tega ne vejo, dokazati, da je foton delec in tudi val.

:DI'm just happy!

Hearya!:)
Expirience is what you get, if you don't get what you want!

billy ::

Porkadus...nisem jaz tega rekel samo citiral sem enega od tistih dveh "veljakov" moderne fizike.

Moje osebno menje (ce ga ze hoces) pa je, da bi bilo ravno obratno, oz...da bi se podoba okolice spreminjala v realnem casu. Zdaj pa kaj je okolica in kaj je cas pa prepuscam za debate ob pivu :)

Tloramus ::

No need to get upset:D.

Expirience is what you get, if you don't get what you want!

Thomas ::

Tloramus

Poanta je ljudem povedati, da je foton entiteta, ki ima tako lastnosti vala, kot lastnosti delca.

In da imajo tudi makroskopski delci svojo valovno plat.

Pa mogoče še ... no, to bi bilo zaenkrat dovolj.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

billy ::

Mislim, da se vsak zaveda tega, da ima foton lastnosti delca in vala, ampak mislim, da ljudi tu bolj zanima kaj v RESNICI je. Lastnosti so samo zato, da lahko vpisemo v matematicne in fizikalne enacbe njihove "parametre" in dobimo tocne rezultate. Mene pa vse prej kot to zanima, KAJ v resnici foton je, kako si ga naj predstavljam in kaksen je videti ( ce bi bilo to seveda mozno ).

Ali pa je konec koncev pojem foton samo interpretacija tega naravnega pojava in je v resnici svetloba nekaj cisto tretjega?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: billy ()

Cosmo ::

Vsega si pa res ne mores predstavljati....
I am Pentium of Borg. Division is futile. You will be approximated.

Thomas ::

billy

> Kaj foton v resnici je?

V resnici je foton tisto, kar kažejo eksperimenti da je. Tako kot vsaka stvar v tem vesolju. Tako kot tudi slon.

Kako bi bil v resnici videti, ako bi to ne bilo nemogoče?

V katerem delu spektra? V vidnem ali IR? Slon je v teh spektrih videti precej različen. Pa za slona lahko naredimo sliko v obeh spektrih.

Imamo torej listo možnih interakcij slona z drugimi entitetami - in prav tako imamo listo interakcij fotona z drugimi entitetami. Slike slona ki ruši drevo in podi leve in Feynmannove diagrame dovoljenih interakcij fotona.

To je v resnici slon - in ono je v resnici foton.

Ampak deep down, maš pa bite ki so on in ki so off. BW.

Tako pa "zares zgleda" - če že hočeš.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Tloramus ::

Hmmm...vprašaj mojo sestro kakšne lastnosti ima foton in odgovorila ti bo:
"Miha(oz. tvoje ime), ti si neumen. Božiček obstaja, pa Bog tud!"

Po domač povedan : ne'b mela pojma, kljub temu, da je bistra majhna deklica. Zato ni hudič, da ne'b blo kšnga človeka k tega ne'b vedu, pa b ga zanimal.

By the way...a je kle kdo veren?

Hearya!:)
Expirience is what you get, if you don't get what you want!

billy ::

Thomas, saj...ampak slon je definiran kot Zival...in ne kot vcasih Zival vcasih Clovek, mogoce si ga opice predstavljajo kot Cloveka, ampak v resnici je Zival.....upam, da pac sedaj nebomo prisli do tistega: vse je relativno :))

Mercier ::

Da nisem točno vedel kaj je foton, mi je bilo čisto sprejemljivo.

Zdj mi pa ni več čist jasno če vem kaj je slon?!? >:D

Thomas ::

Sem tazadn, ki bi trdu, da je vse relativno.

Vendar je dejstvo, da so common sense pojmi nekoliko slabo definirani.

Tudi v makro svetu.

Bom povedal samo en primer, ki ga skoraj nihče ne ve - ampak je šokanten.

Biološka definicija vrste je, da če imata samec in samica lahko plodne potomce - potem sta pripadnika iste vrste.

To učijo v vseh srednjih šolah in na vseh faksih in vsak biolog (skoraj) prisega na to definicijo.


Predstavljajte si Arktični ocean - oziroma njegove obale. Okrog in okrog živi arktični galeb. V Sibiriji, na severnrm Norveškem, Groenlandiji, Kanadi, Aljaski ...

Norveški arktični galeb se ne more uspešno pariti s kanadskim. Lahko se pa z lofotskim. Ta se lahko s kanadskim, ki se lahko z aljaškim, ki se lahko z vzhodnosibirskim, ki se lahko s centralnosibirskim, ki se lahko z zahodnosibirkim.

Pa smo okrog! Koliko vrst arktičnih galebov živi? Običajna definicija vrste poklekne.

Pa to nikakor ni edini tak primer.

To je treba imeti v mislih, kadar se lotujemo definiranja znanstvenih pojmov.

Hard job!
Posebno v (kvantni) fiziki.
:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Potem lahko zastopte tud, da me Aggressor in podobni s svojimi zeleni pridigami o raznolikosti vrst - upravičeno jezijo.

Nikjer ni rečeno, da je ta svet lahko razumljiv - ali da bi moral biti.


:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Lucas ::

Off the record:
ali mislite, da je namen stvari, ki naj bi bile po naravi enostavne, da jih naredimo zakomplicirane?
I was here...

Mercier ::

Izbirčni severnjaki! Če bi prileteli na sinje jadransko morje, bi se pa mogoče zavedli katere vrste so. :D

A to velja tudi za oploditev v laboratoriju? Ker za čivavo pa bernardinca si tut ne predstavljam naravne poti za romantično zvezo.

A obstaja še kakšna definicija vrste?

Drugače pa mislim, da se biologi dobro zavedajo omejenosti definicije. Za nekatere vrste sploh ne drži. Vsaj tisti v moji bivši šoli. Tole z razhajanji znotraj vrste smo imeli dobro pokrito.

PS
Sloni so se mi pač zdeli zabavni.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mercier ()

Tloramus ::

Zgleda, da se je tale val-delec debata ustavila. Too bad. Mam pa zato nekej novih vprašanj:
1. kaj je Planckov čas;
2. kaj so so superstrune;
3. kako je utemeljena teorija vzporednih vesolij;
4. kaj je kvantna teorija polja
5. kaj je plazma

O vsaki od teh stvari že nekaj vem, tako, da sedaj želim stvari le še natančneje spoznati. No need to be basic.

Hearya!:)
Expirience is what you get, if you don't get what you want!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Tloramus ()

Thomas ::

Planckov čas ipd ...

Strune so ena začasna teorija brez posebne vrednosti. IMO.

Paralelna vesolja so pa še najmanj 1000 krat bolj brez veze.

Namreč, imamo več različnih teorij o strunah, med katerimi ni odločitvenih eksperimentov.

Paralelna vesolja ... pa tud tolk besed škoda zgubit. Bullshit.


Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Tloramus ::

Glede paralelnih vesolj se več ali manj strinjam s tabo, glede superstrun pa ne.

Teorija o superstrunah je dobra teorija, saj ne ruši nobene od prejšnjih že uveljavljenih teorij.

Dve največji teoriji tega stoletja (relativnost in kvantna mehanika) sta popolnoma nekompatibilni, superstrune pa to rešujejo.

Tudi to, da so teorije strun med seboj nepovezane ne drži, saj so vse dosedanje teorije med seboj povezane s simetrijskimi transformacijami(ne me sprašvt kva je to, ker tega poglavja še nisem prebral:D).

Hearya!:)
Expirience is what you get, if you don't get what you want!

Thomas ::

Poglej, teorije strun - cek kup jih je - dopuščajo razne variante koliko je dimenzij v Vesolju.

Ampak, če bi napovedale kakšen izid kakšnega eksperimenta - pa ga ne.

Po drugi strani pa to ni background independent teorija. Nobena od njih.

Pomeni, da nam tudi po njihovem (možnem) uspehu ostanejo nepojasnene zadeve. Naprimer maso elektrona ne pove nobena teorija strun.

Se bo treba kar bolj pomatrat!

Quantum Gravity.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Tloramus ::

Čaki, da jest tole mal naštudiram, pol me pa nauš več tkole za*******.>:D

Hearya!>:D
Expirience is what you get, if you don't get what you want!

Thomas ::

Pol pa naštudirej - ane!? :D

Ampak se je tud meni cool s tabo menit - četud "še nisi naštudirov".

BTW - a uno o jetijevi verjetnostni provokaciji štekaš?

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Tloramus ::

V bistvu ne. Štekam po svoje, njegova logika mi pa ne gre v glavo. Kva pa ti?

Hearya!:)
Expirience is what you get, if you don't get what you want!

Aggressor ::

Zadevo utegnem v celoti prebrati pozneje, ampak, o masi nevtrinov (in pa predvsem o njihovi menjavajoči se naravi) imate več prispevkov v Nature, 5 julij 2001.
en CRISPR na dan odžene zdravnika stran

Marjan ::

Nevtrino naj bi bil brezmasen delec, če pa maso ima je le ta manjša od 10^(-60).
To o njihovi menjajoči naravi pa mende lepo pokrije teorija super strun (če struna rahlo drugače zaniha - se delec spremeni)!


A to veste, da je šefica glavne znanstvene skupine v USA, ki delajo na teoriji super strun, slovenka.

Lahko smo ponosni :D.
Sam shit, zdele ne vem kako ji je ime.


Verjamem, da nam bo ta teorija prinesla poenotenje vseh sil.


p.s.
Vse je nihanje majčkenih strun, ali drugače - glej podpis:

Thomas ::

Marjan

Teorija strun je seveda "pravilna". Toda problem z njo je v tem, da rabi sceno, na kateri se dogajanje odigrava. Prostor čas - potem pa strunce ki nihajo, v tem prostoru-času in "delajo" snov in energijo.

To kar potrebujemo je teorija, ki pojasni tudi sceno, na kateri se odigrava. Ne pa da imamo nepojasnjeni ostanek.

Če se le da.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Lucas ::

Najprej nekaj o NEVTRINIH, ker mislim, da zadeva ni še čist jasna:

Zakaj je do sedaj veljalo prepričanje, da je nevtrino brezmasen?
Nevtrino zelo šibko interagira z materijo. Ker je nevtralen, ne reagira elektromagnetno, prav tako ne reagira prek močne interakcije (sile, ki drži skupaj nevtrone in protone v jedru), tako da njegov stik z okoliškimi delci poteka le prek t.i. šibke interakcije. Tako lahko na svoji poti nevtrino preleti Zemljo, ne da bi na poti reagiral s snovjo. Izključena je bila tudi interakcija s najšibkejšo izmed štirih sil-gravitacijo.

Ugibanje ali so nevtrini brezmasni ali ne, pa se je začelo, ko so meritve fluksa nevtrinov s sonca dosegle le polovico pričakovane vrednosti. Ta problem (sončnih nevtrinov), se da rešiti, če nevtrinov pripišemo maso različno od nič in dopustimo možnost nevtrinskih oscilacij.
Ker ideja o nevtrinih z maso stoji na "nevtrinskih oscilacijah" naj to malce razložim:
Poznamo tri vrste nevtrinov, ki se ločijo po svojem leptonskem stevilu. Vsakemu izmed elementarnih delcev, ki jih imenujemo leptoni (delci, ki ne reagirajo prek močne interakcije), pripišemo pripadajoči nabit delec. ELEKTRONU pripada elektronski nevtrino, MIONU mionski nevtrino, TAUONU tauonski nevtrino.
Prehode med temi tremi vrstami nevtrinov imenujemo nevtrinske oscilacije, te pa so možne le, če so mase nevtrinov različne od nič.
Rezultati meritev kažejo na to, da nevtrinske oscilacije potekajo, torej imajo nevtrini maso.

Eksperiment Super-Kamiokande je tako posredoval vrednosti mas mionskega in tauonskega nevtrina, ki je cca. 10000 krat manjša od mase najlažjega do sedaj znanega delca-elektrona.

Toliko na kratko o tem.
Vse to znanje sem pridobil na netu in sicer na strani
www.kvarkadabra.net
I was here...
strani: 1 2 »


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zakaj je hitrost svetlobe konstantna? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1179811 (4871) Thomas
»

Kaj se zgodi? (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
654981 (3478) kitzbrado
»

Splošna teorija relativnosti - puzzled (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1026072 (4524) gani-med
»

Jadra na svetlobo

Oddelek: Znanost in tehnologija
482768 (1440) SasoS
»

Svetloba! (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1458487 (5311) Zavo

Več podobnih tem