Slo-Tech - Leta 1966 je NASA v vesolje poslala plovilo Lunar Orbiter 1, ki je nekajkrat obkrožilo Mesec in posnelo nekaj fotografij površja. Skupno so takrat na Zemljo dobili 42 visokoločljivostnih fotografij in 187 fotografij srednje ločljivosti, ki so pokrile več kot pet milijonov kvadratnih kilometrov površja, kar je bilo nekako tri četrtine načrtovane misije. Težava je bila, da se takrat Nasini inženirji še niso zavedali, kako pomembno bo elektronsko arhiviranje in zagotavljanje berljivosti podatkov za prihodnost, tako da so slike ostale ujete na starih magnetnih trakovih, ki jih ni znal prebrati skoraj nihče več.
The Los Angeles Times poroča, kako so s pomočjo prostovoljcev več kot 40 let pozneje rešili podatke. Šlo je za 2000 fotografij s petih misij, ki so bile shranjene na magnetnih trakovih, ki jih je lahko prebral le še FR-900 Ampex (stane 330.000 dolarjev in tehta skoraj tono). Fotografije, ki jih je videla javnost na televiziji, so bile posnetki s standardnim 35-milimetrskim filmom, medtem ko tistih z dvopalčnega traku niso obelodanili.
NASA bi bila trakove uničila, če ne bi arhivarka Nancy Evans vztrajala, da jih ohranijo, in tako je dobila v arhiv 2500 trakov. Že takrat je bilo težko priti do FR-900, a je Evansova uspela dobiti tri odpisane naprave iz vojaške baze na Floridi - in jih shraniti v lastni garaži, ker NASA ni imela posluha za tratenje prostora v skladiščih. Tam so ostali dve desetletji.
Nedelujočih bralnih naprav NASA ni želela popraviti na lastne stroške, saj naj bi popravilo in digitalizacija vseh posnetkov stala 6 milijonov dolarjev. Leta 2005 je Evansova obupala in za pomoč zaprosila javnost. Skupaj z nekaterimi vesoljskimi fanatiki je našla človeka, ki je napravo znal popraviti, dobila je nekaj denarja od Nase ter prostor v odsluženem McDonaldsu. Ekipa je do zdaj zapravila četrt milijona dolarjev in obnovila dve fotografiji, nameravajo pa nadaljevati, dokler ne rešijo vseh do zadnje.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Ja ampak, če je neko stvar ceneje narediti novo, kot popravljati staro je vse skupaj precej nesmiselno. Dejansko gre tukaj samo za nostalgijo.
Verjetno bo "čez nekaj let" bo že vsak vesoljski turist na poletu okoli lune z svojim mobilcem naredil bolj kakovostne fotografije kot so te iz leta 1966
Recimo tako rekoč karkoli. Recimo 100 teleskopov za šole, ali en dober planetarij, ali podpora kakšnemu aktualnemu projektu, recimo Allen Telescope Array, če ostanemo samo pri astronomiji.
zaposlíti -ím dov., zapóslil (ȋ í) 1. sprejeti koga v delovno razmerje: zaposliti več delavcev; zaposliti koga za polovico delovnega časa; honorarno, začasno zaposliti koga 2. narediti, da kdo kaj dela: zaposliti otroka, da se ne potepa; sinove je zaposlil z gospodarskimi deli; zaposliti se z drobnimi opravki; ...
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Tudi če bi dali $6 MIO je to peach keen dimm glede na najnavadnejšo izstrelitev katerekoli rakete danes.
Gre pa za podatke, ki bi znali imeti znanstveno vrednost, vsekakor pa zgodovinsko in zbirateljsko vrednost.
Ne opisujejo tam nekega momenta v zgodovini človeštva, ampak _začetek_ .
Teh $250 K pa je res nič. Ne pokrije stroške zobotrebcev ob izdatku za prehrano vseh zaposlenih na projektu za časa trajanja, če bi bil izpeljan v klasičnem Space Launch d.o.o. ju...
Predvsem gre pri projektu za spreminjanje mišljenja človeštva. fakti:
vezanje na zaprte standarde zna biti z leti zelo drago vezanje na enega proizvajalca opreme zan tudi biti precej drago proizvajalci dokumentacijo po izteku raje uničijo ali shranijo v kakšen bunker, kot pa bi jo javno objavili
Upam, da se bomo iz teka kaj naučili.
BTW: Zakaj bi obnavljali prvi izvod Gutenbergove biblije, če imamo fksimile? Ker gre za mejnike človeške kulture.
Dejstvo je da vedno obstajajo ljudje, ki imajo dovolj časa da se tega lotijo. Meni se zdi to super. Sploh če bi bil lahko med njimi (vsaj glede časa ).
So se pač šli malo arheologije. Predvsem so pa koristno porabili čas. Ko bo malo več slik snetih dol, se bo lahko naredila slika celotne lune.
Tisto da bi denar lahko bolje porabili pa, lepo vas prosim, a se denar porablja v koristne namene. Mislim da samo kak majhen procent pri teh vladnih zadevah (poglejte našo javno upravo).
Pa saj ta stvar ni tako dramatična, kot jo hočejo prikazati. Ta Ampex je pač videorekorder, nič več in nič manj. VSB modulacija se še danes rabi pri analognem TV prenosu in druge tehnične podrobnosti tudi niso nekaj, kar bi poznal samo en starejši mož na celem svetu. Tudi če ne bi bilo nikjer več nobenega Ampexa, bi se dalo predelati kakšen drug star videorekorder podobne konstrukcije. Gotovo pa bi bilo potrebnega več reverznega inženiringa in sploh več dela.
In če so se leta 1966 odločili za zaprt standard, ni tudi nič čudnega. Obstajal je vsega skupaj en proizvajalec in en standard za to, kar so rabili. Dosti bolj je čudno, da teh trakov ni bilo nikoli časa prekopirati na kakšen modernejši medij.
Pa toliko bolj koristnega bi se dalo narediti s tem denarjem.
Dobri so ti prostolci, obvladajo. (sarkazem) 
).