Digitalni srednji vek - ponovitev

tale sloteh je ena čorba, kreganja vsepovprek preveč.

vprašanje:po kakšni poti bodo naši pravnuki dobili naše fotke?
na cd-jih in diskih se verjetno ne bodo ohranle. Na internetu po mojem še najbl verjetno (na sajtih ala pbase.com). 99% pa se bodo ohranle na papirju, ceprav bo kvaliteta fotke pod vprasajem..

tko mimogrede vem situacijo za en arhiv v muzeju fotografije. Arhiviranje se izvaja na cd-jih, ki jih periodično pregledujejo in presnemavajo. Stari vek, danes.

> Arhiviranje se izvaja na cd-jih, ki jih periodično pregledujejo in presnemavajo

In kaj je tu problem? Jest ga ne vidim. Vedno ceneje se da dobit CDje. V začetku so bili po 1500 ranjkih DEM, danes niso niti 1% te cene. Bolj promilo.

Če jih morajo presneti vsako leto - pa jim ni treba ravno vsako leto - kaj je to kakšen problem?

O kakšnem "starem veku" pa jest ne bi govoril.

Pa če te v jamo zasuje?

"Beam me up Scottie."

Fantje (in dekleta) CD-ji so za đabe... pa tud če jih mam vsako leto za present... če pa kaj pozabim, no ja, verjetno res ni vredno da bi se spomnu.

ZX48 mi pa še zmeri dela pa vse kasete tudi!

Nisem gledal te oddaje, samo kar berem komentarje, gre za staro lajno. Ko so prišli prvi PCji se je tudi govorilo, kako bodo igre in programi za C64 in Mavrico odšli v večna lovišča, ko ne bo več C64, njihovih kasetnikov in disketnikov...

Z malenkost uporabe Googla sem našel primeren SW in z malo lotanja naredil povezovalne kable in sedaj imam ves SW in dato z mojega C64 na dveh (majhnih) diskih in CDju. Izgubili so se samo tiste igre na kasetah, ki so bile posojene in nikoli vrnjene. Samo to je povsem drug problem.

Je pa jasno: ažurno arhiviranje je obvezno, če ti je kaj do podatkov.

BTW. Ali mogoče kdo ve (mogoče kakšen link) koliko časa zdržijo podatki na disketah, če je disketa uporabljana samo za branje ?

LP, Azrael

Jah, sj nekako bi se človek lahko strinju z vami. Vsekakor se bo najdu kakšen človek, ki bo presnemavu svoje cdje vsakih 5 let. Tako bodo tudi nekateri naši bližnji zanamci dobili nekaj slikovnega gradiva iz naše dobe.
Oddaja pa se je dotaknila predvsem problematike shranjevanja podatkov na dolgi rok. Mogoče čisto banalni primer. Na luni naj bi postavli američani eno tablico - gor pa naj bi bil vtisnjen tekst in podatki o človeku. Zakaj je to narejeno na klasični način? Vklesano v tablico? Najbrž potencialni obiskovalci lune ne bi znali prebrati digitalnega zapisa.
Torej je problem interpretacija podatkov. Naš prapraprapraprapraprapravnuk bo najbrž težko razbral nekaj ven iz ničel in enic.

lp, tilko

Evo, manj kot 20 let je minilo, pa nimas vec delujocega readerja... ;>

Zivljenska doba tistega cdja je vprasljiva... ;>

Treba je še omenit hudobne glive k ti pojejo CDje

N svetu je še dovolj delujočih kasetarjev, da uploadamo vse kasete, preden tazadnji kasetar crkne.

Ko imaš samo še kaseto, jo je mogoče v dobrem znanstvenem laboratoriju prebrati in razumeti, ne da bi poznal strukturo zapisa.

Navidez random zaporedje Ruskih šifer so tudi razbili. Na eno finto.

Ja, nekatere so.

En tipček je domneval, da Rusi so mau šlampasti. Pa NE MEČEJO maskirnih listkov proč po enkratni uporabi. Na tej osnovi, se mu je zdelo, bi se dalo ugotovit kaj pišejo.

Ravno ko je to idejo razvijal, ga je pa en tipček s sosednjega oddelka (ki je tajno delal za Ruse) vprašal, kaj kej lepega počne. Čist tko ...

Prvi tipček je z navdušenjem povedal, kaj da bodo zdej probali, če bo šlo. Tadrugi je poslal warning v Moskvo. Zato so Rusi svoje agente za ušesa, naj DOSLEDNO mečejo proč listke po enkratni uporabi. Naj "ne perejo kondomov".

Preden jim je (Rusom) uspelo zagotoviti disciplino, so Američani odkrili 45 od 160 njihovih agentov.


U glavnem. Ko so eni ljudje s svojo nemajhno inteligenco namenoma skrivali, so drugi kljub temu prišli do skritih sporočil.

Tako, da ena stara disketa nima veliko možnosti, da ljudem skrije, kar je na njej. Razen če ni že čisto preperela.

Jst: lahko ti sam na kratko razložim kaj je bil point oddaje. Najbrž bodo naredili medije, ki bodo zdržali dolgo dolgo časa. Tukej se pojavlata predvsem dva problema. Prvič, kako zagotovit tudi trajnost dostopnosti teh podatkov - beri berljivosti medija oz. biti v koraku tako z medijem kot s hardverom. Drugič, kako zagotoviti trajno možnost tolmačenja teh podatkov. Tukej so primer hieroglifi, danes pa gre predvsem za ohranjanje formatov podatkov. Današnja tehnologija teh problemov še ne zna rešiti.

Pri tej razlagi se pojavljano naslednja vprašanja:

1. Glede tega, kako zagotovit tudi trajnost dostopnosti teh podatkov in možnost tolmačenja. Zakaj bi morali ohraniti vse podatke? To je nesmiselno in časovno potratno. Da pa ne bi znali narediti čez ene 100 let dekodirnik za vse vrste šifriranih (današnjih) podatkov, se mi pa tudi zdi nesmiselno oz. neresnično.

2. Kaj nas žene k takšni nesmotrni uporabi shranjevalnih medijev. Dejstvo je, da tebe ne zanima fotografija soseda izpred desetih let nazaj, medtem ko je šel z družino na sprehod.

3. Zakaj in predvsem kdo spodbuja strah pred informacijsko dobo?

1. Ekstremen primer: Tudi kakšen bizare porn, obglavljenja, tudi stvari ki spodbujajo h kriminalnim dejanjem... itd...

1. Ekstremen primer: Tudi kakšen bizare porn, obglavljenja, tudi stvari ki spodbujajo h kriminalnim dejanjem... itd...

Policija že ker lahko služi kot dokaz, navaden uporabnik pa naj tega itak ne bi imel. Kaj narediti s tistimi (podatki/ljudmi) ki to imajo pa ne vem.
LP

Jaz pa mislem, da v tem primeru ne gre za znašanje nad informacijsko tehnologijo. Glede na to, da se je velika večina ljudi njej prilagodila, bi bilo skoraj nesmiselno to domnevat.
Sej vem, prepisovanje podatkov vsakih 10 let res ni problem. Pač odvisi od zainteresiranosti posameznika do sprotnega kopiranja. Saj, 10x v lajfu si boš pa že vzel 1 teden časa in noč in dan kopiral (pretiravam).
Sam kako je v real lajfu? No zdej bom povedu čist tko kot je v mojem primeru. Zdejle lahko zatrdim, da približno 10 cedejev, ki sem jih zapeku pred 5 leti ne dela več. Potem pa še ostalih 200 cdjev in glasbenih cdjev, ki so razmetani po celi hiši. Jaz sigurno ne bi šel kopirat cdjev, dokler bom imel v hiši delujočo cdrom enoto (recimo, da bi ti podatki prej 10 let počivali v omari). Potem pa crkne in glej ga zlomka, recimo, da boš takrat cdrome dobival le še v oglasih ali pa ga bo imel še kakšen sosed. Jah, rekel bom pač se zgodi, ti podatki so tok pa tok stari, večina programov/igric je že zdavnaj mimo, tiste slike bodo pa že počakale nekaj časa. Tako se potem izgubijo sledi.
Mimogrede, ravno zdej sem se spomnu časov velikih 5,25" disket in kako sem takrat spravu eno škatlo teh disket v omaro. Moram pogledat če so še tam...
Mogoče je podoben primer škatla slik, ki zgori v požaru. Če škatla počiva 10 let v omari in je ni nobeden niti odprl, se ne bo nihče sekiral zaradi nje, po požaru se je ne bo nihče niti spomnil. Zato tudi ne boste šli do vseh sorodnikov/prijateljev in zopet zbirali vse fotografije.
Žal, taka je usoda vseh medijev in slabosti vseh ljudi. Ko boste cdrom uporabljali le še enkrat na mesec, ga najbrž ne boste niti pogrešali več čez toliko časa. Po 10 letih boste pa tudi pozabili na cdje v omari.
No, mogoče se pa motim, mogoče pa večina ljudi redno spremlja svoje arhive podatkov. To je samo moj primer. Seveda se na vse te zadeve gleda zelo dolgoročno.
Tehnika pa ni dolgoročna. Napredek je prehiter. Tako bo stara tehnika vedno manj združljiva z novejšo. Pa povejte še kakšen dober argument na to temo. Zdej se mi pa malo mudi, bom drugič tukej več napisu. LP, Tilen

Kaj pa erozija?

BTW, danes sem slučajno moral nekaj shraniti na flopačo. In sem pobrskal po omari in sem na novo formatiral tri flopače. Vse so dobile vsaj en slab sektor...