Sosedov pes

Nima kaj krast z mize. Miza je off-limits. Sicer pa poslušajte jureta, ima sodeč po eni drugi temi precej izkušenj z dresuro in tudi v tej temi vam je zaenkrat dal nasvete glede osnovnih reči, ki jih kot lastniki s svojimi psi pač morate početi.

Psi imajo enako kot ljudje vsak svoj karakter. Psov se ne dresira, temveč vzgaja. Bedasto se mi zdi, ko vidim psa iz sebe delat opico, za en posladek. V življenju sem imel nekaj psov različnih pasem in vsak je bil osebnost zase. Najhujša od vseh je bila 12 - 15 kil težka mešanka, ki si je v glavo zabila, da je gospodar vsega sveta. Na poklic je bila fantastična, ni bilo važno kaj je počela ali se igrala, ali tepla (zelo rada, predvsem s fizično dosti močnejšimi samicami), ko sem jo poklical je v momentu prišla k nogi. To je bila edina reč, ki jo je ubogala na ukaz in to je bil tudi moj interes. Na kakršno koli dresuro pa si lahko pozabil. Kolega, ki celo življenje dela s službnimi psi, jo je imel en teden v varstvu in, ko sem jo prišel iskat, me je vprašal če ona obvladuje celo družino. Razložil sem mu, da je ona družinski član in, da v glavnem spoštuje pravila lepega vedenja. Nikdar ni nobene stvari uničla, ni ukradla hrane, če prav pa je pri jedi, pričakovala svoj delež. Kadar je slutila, da je nekdo od familije ogrožen, se je znala stepst na smrt, s par krat večjimi psi. V krdelu (družini)je sicer prepustila vodstvo meni, kot samcu, dejanski gospodar familije pa je bila ona.

So samo izključno za lastnikovo veselje. Če je pes družinski član, nikdar ne bo napadel člana družine, saj se mu ni potrebno boriti za mesto na lestvici. Če družina tretira psa kot zadnjo luknjo na piščali, se slej ko prej zgodi, da pes ponori, ker hoče višje na lestvici. Kot mladič, spozna hišni red družine in če je ta urejena, če ima vsak svoje mesto, naloge in nagrade, tudi pes tega reda ne bo kršil, to je tako kot z otroci, če ni reda so razpuščeni in nikakršna dresura ne pomaga, da nekega dne ne pride do upora. Pes je izredno družabno bitje, več nas je bolje se počuti in bolj bo zagnan za čuvanje tega svojga tropa. Če mu kaj ni všeč zna to pokazati, tako kot vsak član družine, noben pes nima prirojene nestrpnosti, jo pa hitro pridobi, ob nepravilni vzgoji, tako kot otroci. Vsak mladič točno ve, kdaj ga je polomil in če je pravi moment kregan, tega ne bo več storil. Tudi ugrizne, saj je to njegov način igre. Če se mu dovolj zgodaj pokaže, da to boli, ne bo nikdar v življenju člana družine ugriznil, temveč v igri in kadar gre zares, morda malo bolj trdo stisnil (brez posledic). Če pa ostali člani tropa ne spoznajo opozoril, bo z nasršeno kožo in renčanjem, to bolj detaljno pokazal. Takrat se ga pusti pri miru in v parih minutah, se bo obnašal kot vedno. Tudi se psa ne sme nikdar (tudi mladiča) bezati, kadar počiva ali je. Pomisli kaj bi ti počel s takim, ki bi te sredi počitka pričel dražit, pa sploh ni važno ali je to žena ali otrok. Mi povzdignemo glas, pes zarenči in pokaže zobe.
Mr_Globus - Tebi ne priporočam psa ali pa zelo krvoločnega, saj se bo moral vsak dan boriti s teboj za položaj na lestvici. Tako kot bi si podredil psa, si verjetno poizkušal z ženo in otroci, če jih imaš, ker pa ti ni uspelo, to izvajaš na psu. Počakaj, da si tebe nekdo podredi in boš poročal kako se počutiš. Kar se tiče dojenčkov pa tole - če pes s prihodom dojenčka ne bo zapostavljen, bo skozi leta dojenčkov in pozneje otročičev največji prijatelj in čuvaj. Ne poizkusi otroka kaznovati s kakšno čez ritko, imel boš pasje zobe na roki. Si že videl kdaj, kako pes čuva kakšno mlado živalco (zajca, mačko, raco ali celo ježka), že če vzameš takega mladiča v roke, te budno spremlja, če pa živalca slučajno zacvili, je pa bolje jo dati takoj dol, da ne boš v sporu s psom. Čuvanje salbotnih je psom prirojeno in sam človeško ravnanje lahko to pokvari.

jype - Preberi post v celoti, počasi in poglobljeno. Pes je živo bitje, s prirojenim nagonom živeti v krdelu. Ko si ga pripelješ v družino, se prične njegova vzgoja - popolnoma enako, kot pri otroku. Če pri tej vzgoji ni v družini reda in že postavljene hirarhije, si bo pes ali otrok, skozi svoje obnašanje priboril pravice, ki mu ne grejo. Takrat nastanejo problemi, pri psu z ogrožanjem ostalih članov krdela, pri otrocih z neprilagojenostjo, sitnarjenjem, ihto, pozneje pa z nesprejemljivim obnašanjem za okolico, šolo in družino. Vsako mlado bitje, ki ima nagon živlejna v družini, tropu, krdelu ali skupini, se s pravilnim pristopom ta nagon samo še ojača, z nepravilnim pa se doseže željo po izstopanju, samotarstvu ali pa zamenjavo skupine. Otroci se pridružijo tolpam, psi pa pobegnejo in si najdejo drugo skupino v kateri se uveljavijo predvsem s silo. Nobeno mlado bitje, se ne rodi, skoti, zvali pokvarjeno, napadalno, hinavsko, oblastiželjno, lažnivo..... Taka ta bitja naredimo ljudje s svojimi načini razmišljanja in delovanja. Starejši ljudje imajo živali za nadomestek družini, ki je odšla po svoje. Za svoje ljubljenčke skrbijo, kot so prej skrbeli za otroke, enako prijazno, skrbno, nudijo jim vse in dosti krat več kot sebi. Zato jim te živalce (med njimi so tudi rotweilerji, dobrmani, pa tudi kakšen pitbull se najde) vračajo ljubezen, živijo z njimi v močnem sožitju in po navadi njihova smrt, pomeni tudi konec za takega kužka. Pri vseh bitjih, je vse v vzgoji.

Pogovori se z lastnikom, opozori ga na to, da je za vso škodo, ki bo nastala v primeru, da pride pes pod kolesa, kriv on in tudi materialno odgovoren. Če ne bo pomagalo, povabiš enkrat rajonskega policaja na kakšen šnopček, takrat, ko veš da je pes spuščen. Potem mu pa ob kozarčku omeniš, da bi bilo dobro, da se on pogovori z lastnikom. Po navadi to pomaga, ni pa nujno.

glede pogovora smo že naredili kar se da, takšen kot je lastnik takšen je pes (ko je prišel h hiši je bil pameten in ubogal vse, po enem letu je postal neumen in ne uboga nič več, na srečo napadalen še ni, vsaj na nas ne no). do sedaj sem bil malce v dvomih ker kar vem če ti prileti srnjad v avto, če nimaš kaskota, ti ga nihče ne plača, kako je pri psu ne vem, vendar če so dejansko oni odgovorni, bom od sedaj naprej vozil bolj miren mimo.

Mislim da si nekateri rahlo narobe predstavljate kaj je "grdo" ravnanje s psom. To da te uboga, pač ni zloraba živali.

Sam živali pač nisem in tudi nikoli ne bom tepel, ker to sigurno ni rešitev.

Tu nihče ne govori o tem, da je treba psa tepsti. Obstajajo drugačni prijemi, da se mu dopove, kdo je gospodar.

Po moje bi vsi lastniki psov morali s svojim psom v pasjo šolo in opraviti izpit. Tako kot morajo vozniki imeti vozniški izpit.

o+ nevone

Mr_Globus> so čredne živali.

Ne, obstaja temeljna razlika. Pes je krdelna žival, primati živijo v tropih, odkar se znamo abstraktno sporazumevati pa v plemenih. Čredne živali so konji, ovce, sloni in tako dalje, skratka živali, ki tečejo tja, kamor tečejo vsi ostali.

V krdelu je vloga alfa samca (ali samice, pri nekaterih vrstah) izjemno pomembna, medtem ko v tropu (ena od oblik katerega je krdelo) ta vloga ni tako poudarjena. Pes je skozi evolucijo zgradil psihološko ravnovesje med podrejenostjo šefu krdela in stalno potrebo po napredovanju na ta položaj. Čredne živali se za čredo praviloma ne žrtvujejo, medtem ko je pri krdelu tako obnašanje razmeroma pogost pojav.

nevone> Po moje bi vsi lastniki psov morali s svojim psom v pasjo šolo in opraviti izpit. Tako kot morajo vozniki imeti vozniški izpit.

Se strinjam, ja. Solatko, recimo, bi moral nujno v pasjo šolo, da mu razložijo osnove pasje psihologije. Da bo razumel, zakaj se psica obnaša tako, kot se.

solatko> Starejši ljudje imajo živali za nadomestek družini, ki je odšla po svoje. Za svoje ljubljenčke skrbijo, kot so prej skrbeli za otroke, enako prijazno, skrbno, nudijo jim vse in dosti krat več kot sebi. Zato jim te živalce (med njimi so tudi rotweilerji, dobrmani, pa tudi kakšen pitbull se najde) vračajo ljubezen, živijo z njimi v močnem sožitju

In ko jih peljejo na sprehod in ti ogromni psi raztrgajo sosedovega prinašalca, oni pa poleg nemočno opazujejo, saj niso dovolj močni, da bi psa obvladali, pes pa jih ne jebe 5%, ko mu karkoli ukažejo, se potem pač vsakič, ko se to zgodi, ljudje spravijo na aktualno pasmo. Kako jo je treba prepovedat, ker da je nevarna.

solatko> in po navadi njihova smrt, pomeni tudi konec za takega kužka. Pri vseh bitjih, je vse v vzgoji.

Ja, ampak pasja vzgoja ni isto kot vzgoja otrok. Seveda obstajajo vzporednice, vendar nič od tega še zdaleč ni isto. Otroka si ne smeš podrediti, ampak si moraš avtoriteto in njegovo zaupanje zaslužiti. Pri psu to ne gre - tam moraš svojo avtoriteto ubraniti na pasji način in daleč najučinkovitejši način, da to dosežeš, ne da bi moral ubogega psa vsak teden zbrcat, je s hrano. Dokler psu ne dovoliš, _ne sme_ dat ničesar v usta. To seveda lahko dosežeš brez vsakega nasilja nad psom, če vaje izvajaš pravilno in nisi šlampast (nekateri pač pustijo psu hrano v posodi, tudi če je ne poje takoj, kar je huda napaka, nekateri celo dovolijo, da se pes prosto sprehaja tam, kjer si hrano lahko sam najde, nekateri premajhnim otrokom dovolijo, da hranijo psa in podobne napake, ki se seveda odražajo v dejstvu, da se pes ne zna obnašati tako, kot bi si človek želel).

Ne poznam primera, da je pes, ki je normalno socializiran, živi v normalni družini, kjer je hranjenje ob uri - zajtrk, kosilo in večerja (takih družin je izredno malo), imel kakršna koli nasilna nagnenja, proti komur koli. Praviš, da ko pes pokaže zobe, mu je treba takoj dokazat, kdo je gazda. Prav torej, ko privzdigneš glas, ti mora žena takoj dokazat, da si na lestvici nižje. Ko boš hotel jesti, se moraš lepo vsesti na tla, dvignit prednji tački in prositi za hrano. Če česa, kar je skuhano ne maraš, moraš ostati lačen. Če se ne boš vedel v skladu s pričakovanji, dobiš sam pol kosila.
Verjemi, da sem v življenju dodobra spoznal pasjo psiho. Imel sem kar nekaj psov in z nobenim ni bilo problema. Psička o kateri pišem v prejšnjem postu, je bila pač po naravi vodja tropa in tako se je tudi obnašala. V tropu ni nikdar samec vodja, lahko je dominanten, močan, agresiven a vedno se bo podredil najmočnejši samici. Veliko te agresivnosti in obnašanja, se spremeni kadar je hrane zadosti in se ni potrebno preveč naprezat, za zadovoljitev naravnih potreb - preživetja. Tako je v naravi in tako je tudi v družini, v katero pripeljemo mladiča ali pa odraslo pasjo žival. Ko ugotovi, da hrana ni problem, tudi z obnašanjem ni skoraj nikakršnih težav. Zakaj bi moral pes kost, ki si mu jo dal pustiti, na tvoj ukaz - samo zato, da psa ponižaš na njegov nivo. Tudi zelo dominanten pes, ti ne bo nikdar prepovedal jesti, morda te bo poizkušal zrin z ležišča, pri jedi pa ti bo dal mir. Noben moj pes ni vzel hrane od neznanca (smo imeli nič koliko problemov, ko je šla stara mama v bolnico in smo morali trikrat tedensko it skoraj 100 km daleč, nafutrat psa, ker ni hotel hrane, ki mu jo je nosil sosed. Vse ostalo je bilo v redu, spuščal ga je lahko vsak dan, počistil mu je lahko, vendar hrane se ni dotaknil (za vodo je bilo poskrbljeno). V šolo mi ni potrebno, saj sem dva psa vsak dan vozil v Podutik v šolo, ko sem še hodil v osnovno šolo in smo imeli ovčarja in potem še kraševca. Zavedaj se, da pes ne more govort (ne predstavljam si kakšne besede, bi slišali nekateri lastniki), zato, da pokaže kako se počuti, ima pač svoje načine in če, si človek vzame čas, bo te zadeve zelo hitro prepoznal in se obnašal v skladu s tem. Tudi otroku, če hoče lulat, ne rineš sendviča v usta. Pes ti nudi največ, kadar ni pod prisilo. Ko prideš domov, veselo laja, maha z repom, se dvigne s prvimi tacami, da se te dotakne, ti obliže roko, skratka je vesel, da si prišel domov. Tako pozdravi vsakega člana družine, zato pričakuje enak odnos do njega.

jype - Človeške psihe ne poznamo, oziroma ne moremo kaj dosti vplivati nanjo, ne mi zdej prbijat, da poznamo živalsko. Res je težko spremenit žival, če ni bila v dobrih rokah, vendar se jo s vstrajnostjo da. Prvo pravilo pravih kinologov je - nikdar psa vzeti za zabavo, čuvanje, lov ali kakšen drug namen, temveč kot družinskega člana in, če smo izbrali pravega psa, bo to našo potrebo ali željo s časoma izpolnil. V ameriki deluje nekaj pasjih psihologov, eni zato, da služijo na račun naivnih, nekateri pa se s problemi psov resnično znanstveno ukvarjajo. Pes nima človeških lastnosti, jih pa pridobi, kadar je v sožitju s človekom, kadar ni predmet izkoriščanja - poglej si vodnike slepih, spremljevalce invalidov, lavinske pse....... Misliš, da to naredi dresura, ta lahko naredi samo izključno krvoločnega policijskega psa, ki bo ubogal izključno lastnika, imel bo rep stalno med nogami, zna se sicer "zahvaliti za nagrado", vendar tudi takrat v tej nagradi ne vidi nikakeršnega užitka. Tudi šolanja službnih psov so se korenito spremenila. Ja lahko trdim, da ima pes živeč v pravem okolju, včasih več človeških lastnosti, kot marsi kateri človek. Dresirat se da pa tudi človeka in s tem dobiš v človeku dosti živalskega.

jype - Vprašaj kinologa, kakšnega psa nabavit in boš videl, kaj ti bo dejal.
Lahko pa psa obravnavaš kot družinskega člana in ne kot psa (v slabem pomenu besede).
Pes nima naravno nobenih nalog - te mu vsili človek. Po tvojem, pes ne more biti navdušen, zaradi nalog, ki jih opravi, saj nima človeških lastnosti - ena je tudi navdušenje,
Po navadi se psa za vodenje nekega človeka skrbno zbira in mora imeti kar nekaj dobrih človeških lastnosti (naučene ali enostavno privzete), da lahko izpolni naloge, ki so pred njim. V tem odnosu, je pes vedno glavni, vendar ima v svoji pasji glavi to, da je njegov gospodar zaradi določene pomanjkljivosti nebogljen in mu na vse možne načine to poizkuša omiliti. Ni zadosti šolanje, če slep ne zna ali noče vloge, ki mu jo dopušča vodnik, se ne bosta dobro razumela in je treba takega psa, lastniku odvzeti. Sedaj je veliko delovnih psov doma s svojimi vodniki, saj je navezanost psa in lastnika temeljni pogoj za uspešno izvrševanje nalog, ki so pred njima. Verjetno so izjeme psi za iskanje drog (zaradi čuvanja vohalnih lastnosti psa). Včasih se je psa dresiralo, danes se ga uči skozi igro, ki je včasih zelo groba iz obeh strani (markerji), vendar je to za psa še vedno igra, saj pes nikoli ne odraste v smislu osebnosti - vedno je otrok, katerega je skozi igro mogoče naučiti praktično nemogočih vaj.

No vidiš, saj se bova počasi našla. Si kdaj videl, kako pes reši utapljajočega, nikdar šolan pes, si videl kako zna čuvati poškodovanega človeka, se ti je kdaj zgodilo, da ti je pes na hišni prag prinesel prezeblega mačjega mladiča, ko boš doživel kaj takega, boš popolnoma spremenil svoje človeško gledanje na psa ali kakšno drugo žival. Tisto glede likalnika se motiš, pes začuti nevarnost, prej kot človek, ne bo sicer izklopil likalnika, bo pa na vsak način poizkusil odpeljati človeka ven, kar se pa tiče mačk in drugih psov, pa je to odpravljeno skozi šolanje, vprašanje pa kako bi reagiral, če bi nenadoma sredi pločnika zagledal slona. Pes, ki je navezan na gospodarja bo, ko bo začutil nevarnost, najprej reševal gospodarja, šele nato pomisli nase. Pes naravno nima nalog, sam praviš, da je udomačen, če živi v naravi postane volk. Če bi imel naloge naravno, bi se tako obnašal tudi v divjini. Ima pa gensko pridobljeno voljo do učenja - skozi zgodovino in selekcioniranje bolj namenskih vrst pridobivanja pasem.
Pes odlično uboga vodnika tudi, če se vidita samo med delovnim časom - to mu je vcepljeno v glavo, za izpeljavo zahtevnih nalog varovanja, pa morata biti eno - to pa sta lahko samo, če sta skupaj ves čas in sta odvisna drug od drugega. In vso uspešnost dosežeta izključno skozi igro in spoštovanje drug drugega. Pes, ki je naučen samo ubogati, počne to samo takrat, ko je zraven gospodar in bo tudi nalogo delal samo toliko časa dokler sliši glas gospodarja, pes, ki živi z lastnikom, se skozi igro nauči, kaj je cilj te igre in jo bo uspešno dokončal tudi, kadar lastnika ne vidi ali sliši (iskanje, sledenje, čuvanje).

jype kot da mi bereš misli

solatko probaj razumet, da s tem ko psa postaviš na dno lestvice mu nič ne škodiš. Pes (kot nenevaren družinski član in primeren za urbano okolje) potrebuje vodnika.

Psa je _nemogoče_ izkoriščati (ga je pa trivialno zanemarjati in večina lastnikov to tudi redno počne) in ne, pes _nikoli_ ne pridobi človeških lastnosti. Če v to dvomiš, vprašaj kakšnega kvalificiranega kinologa.
No tukaj se zelo motiš. Pes s časom pridobi tudi del človeške osebnosti.

@solatko
vse vredu in prav. Sej se v nekaterih pogledih strinjam s tabo. Tudi pri nas je pes član družine, spi v hiši in je cel dan z nami. Edino to, da se mu dovoli da nasrši dlako in renči na družinske člane... ali pa celo grize, da brani otroke pred očetom... e to pa ne. Potrebno ga je v trenutku zatret in ga postavit kjer mu je mesto. Pes mora vedet da pač ni alfa ampak omega.

@Pyr0Beast
Hmm ja če je lastnik miren in uravnovešen je pes tudi tak. Če je lastnik vedno razburjen in jezen na vse se to preslika tudi na psa. Ampak tukaj se ustavi.

Povej, je tudi tvoja mrcina "pridobila" ta del tvoje "človeške osebnosti"?
Za babami že lavfa [:D] [:D]

In enačenje človeka s psom ima pravtako lahko usodne posledice.

Ne. brez povodca nima pes kaj tekat naokoli.

Sicer nisem bral celega topica, bi vas pa lepo prosil, da četudi vam gre pes še tako na živce ali kaj drugega, da ga ne poškodujeta, zastrupljate itd..
Ta pes je samo žival in ni sam kriv da ima debilnega lastnika.

Hvala!

Če je ograjeno, da. Nima pa kaj tekati naokoli brez gospodarja in povodca.

Ne, kazen dobiš, če pes lavfa na tvojem dvorišču ali tvoji zemlji (gozd, travnik itd) brez kontrole in koga ugrizne in če žrtev kliče policijo.

Go-ahead je 16. sep 2008 ob 13:11 izjavil:

Pa še malo off topica.

Pred leti sem dobil v dar psa da se bodo otroci igrali z njim. Nisem si ga želel, vendar ga zavrniti tudi nisem mogel. Najprej je bilo vse Ok, pes je bil majhen igriv in nenapadalen. KLjub temu sem ga ogradil, vendar mi je v vsvoji razposajenosti vse podrl, tako da sem ga žal moral dati na verigo. Vsak dan, ker se mi je žival smilila sem ga takoj po službi spustil. Okrog hiše je namreč nekaj velikih travnikov in njiv, gozd, pa tudi nekaj hiš z psi.

Sam nisem imel časa ga voziti na sprehod, ker je zrasel v 40 kg tele pa ga ostali niso zmogli. Nekajkrat so sicer poskusili s povodcem, vendar ko je prišel mimi sosedov pes na povodcu sta vse skupaj podrla na tla.

Včeraj po branju te teme me je zapekla vest in se ga spustil samo 10 min. Ko je pritekel nazaj sem ga takoj poskusil zvezati. Ulegel se je na tla,tako da sem ga moral skoraj vleči do verige.

Kaj naj storim????
Zgradim pesjak, da bo lajal cele dneve. Sedaj laja samo ko pridem domov, dokler ga ne spustim.
Želim si , da bi imel čas se sprehajati z njim, vendar ga žal nimam. Nekajkrat sem se pogovorjal z družinskimi člani, da bi ga komu oddali vendar nočejo.

Tako sem v neke vrste pat poziciji in lahko izbiram samo najmanj slabo varianto med vsemi slabimi.

to je idiotizem največje vrste, če nimaš časa za psa je bolje da ga ubiješ, kot da je ves čas sam, v kletki...pri nas sta oče in mam v pokoju, pes je mešanec med zalitm prinašalcem, karakter je tudi bolj njegov. Pes je v hiši, gre vsak dan na sprehod, naučen je da ne gre čez posest, in naša posest je brez ograje. (je pa sterilizirana).
Če sam nebi imel časa, siguno nimam doma živali. Sploh pa ne razumem ljudi, ki imajo pse v stanovanjih, dobro mogoče babice z čivavami...vsega ostalega si ne predstavljam. Pes ki ni s človekom je butast pes.