Prijavi se z GoogleID

» »

Nebo pada

Nebo pada

strani: 1 2 3 4

Thomas ::

Zbriš si post, svetujem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

imagodei ::

Kaj me briga, kaj ti svetuješ. (Menda ne misliš resno, da jaz mislim, da skala razmišlja. Nauč se brat med vrsticam.)

Takšno debato sva že imela. Stvar je ista, kot pri kuglici na francoski ruleti. Folk stavi na rdeče, ker je 5x zaporedoma kuglica padla na črno in "zdaj po statistiki pa že res mora pasti rdeča".

Čisto resno je qurc pri takšnem razmišljanju to, da kuglica ne premišljuje o statistiki in se ne zaveda, da mora počasi že pasti na rdečo.
- Hoc est qui sumus -

Thomas ::

Ene skale "čajkajo" v orbitah že milijarde let. Ene precej manj. Kljub temu je verjetnost, da v naslednjem destletju kaj pomembnega prileti dol, milijoninka ali manj.

Tvoje pisarije so pa irelevantne.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

WarpedOne ::

Miljoninka verjetnosti zadostuje, da se slej ko prej to BO zgodilo.
Morda trdiš, da je Zemlja "varna" na veke vekov?
Do you know what you don't know?

Thomas ::

Trdim, da je Zemlja relativno varna desetletje ali dve.

Nadalje trdim, da so nanosonde itak odgovor na vse komete in meteorje, ne samo supernove in GBRje v prihodnosti. Treba pomest Vesolje z (nano?)sondami, jasno.

A v tej temi sem hotel povedati še nekaj drugih reči. In sem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Trdim, da je Zemlja relativno varna desetletje ali dve.

To je pa višek predrznosti. Zemlja sploh ni varna, kaj šele desetletje ali dve. Vsako sekundo obstaja realna verjetnost, da se bo zgodila apokalipsa.

Vendar se ta verjetnost _ne povečuje_.

Saladin ::

Vendar se ta verjetnost _ne povečuje_.

Ne zgolj to - bruto verjetnost zadetka se sčasoma zmanjšuje (ko govorimo o meteorih in kometih).

S časom vse večje lokalno združevanje materije in povečevanje "praznega" interstelarnega prostora zmanjšuje verjetnost zadetka.

Seveda, tik pred "koncem" se ponovno "zakuha", ampak to nas sedaj ne zanima.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

jype ::

Saladin> Ne zgolj to - bruto verjetnost zadetka se sčasoma zmanjšuje (ko govorimo o meteorih in kometih).

Tako je.

Vendar kljub temu ne smemo pozabiti, da se dogodki, ki pobrišejo življenje, vedno pripetijo, če dovolj dolgo čakamo na dovolj majhnem kosu vesolja.

Če ne drugega nas bo sčasoma sonce prisililo k temu da se odselimo.

Thomas ::

Dolgoročno gledano, verjetnost interakcije RASTE. Vsaka supernova ki dodatno ekplodira, v galaktični prostor pošlje nove kose. Vedno več okruškov je, včasih jih skoraj ni bilo. Zdaj je pa priliv od drugod že prevladal nad čiščenjem domačih smeti.

Čez milijarde let bi bila Galaksija še bolj natrpana s šrotom kot je danes.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

preem ::

veš kaj pravjo ne, da neskončno število opic, ki udriha po neskončno mnogih pisalnih strojih, bojo sčasoma napisale celotna Shakespearova dela.

jype ::

Thomas> Čez milijarde let bi bila Galaksija še bolj natrpana s šrotom kot je danes.

Jaz v to nisem prepričan - supernove ravno toliko dajo od sebe, kot so morale prej pobrat, samo da se tisto, kar oddajo, lažje oblikuje v stabilne sisteme, kakršno je naše.

Thomas ::

Ni res. Pred prvo supernovo ni bilo nobenega kamna. Večina kamnov pa potem ostane "v zraku". Mogoče kot planet Jupiter, kolektivno.

Ta počasi roma v našo smer.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Pred prvo supernovo ni bilo nobenega kamna.

Jasno. Vendar število kamnov raste samo dokler je dovolj plina, da zvezde iz njega delajo kamne.

Znotraj galaksij, kakršna je naša, je malo verjetno, da bi kamni leteli "pošrek" (kar pa ne pomeni neverjetno).

Seveda pa ob interakcijah z drugimi galaksijami še vedno praviloma potegnemo kratko, se pa na srečo te interakcije dogajajo toliko redkeje.

Thomas ::

Dovolj plina (vodika) za proizvodnjo kamnov pa je še. Zato število kamnov še naprej raste. Tudi če se kakšen zaleti v Sonce, to samo približa Sodni dan.

Ja, stvari gredo na slabše tudi po kometno asteroidni strani.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gzibret ::

> Vendar se ta verjetnost _ne povečuje_.

Kar se verjetnosti tiče, lahko uporabimo pogojno verjetnost (podobno, kot v oni igri z vrati, avtom in kozo). Vemo, da je verjetnost, da pade meteorit na zemljo v enem stoletju takšna in takšna. Vemo tudi, da že slabih 100 let ni nobeden padel. Verjetnost, da se bo to zgodilo torej z vsakim dnem raste. Isto je s potresi.

Podoben problem: ata ima dva otroka. V povprečju se rodi enako število fantkov in punčk. Kakšna je verjetnost, da je drugi otrok fantek če vemo, da je prvi moškega spola (hint: 50% je napačen odgovor).

edit - preformuliral uganko; prvotna formulacija je bila napačna.
Vse je za neki dobr!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

jype ::

gzibret> Kolikšna je verjetnost, da je trugi otrok tudi sin? (hint: 50% je napačen odgovor).

Ne, ni.

Verjetnost, da bo otrok sin, je enaka verjetnosti, da bo ob metu kocke padla soda cifra. Prejšnji meti te verjetnosti ne spreminjajo.

Enako velja za meteorite - če en pade, to ne spremeni verjetnosti, da bo padel naslednji, spremeni se samo verjetnost, da bo naslednji padel v toliko in toliko časa. Ampak ker te intervale lahko poljubno raztegujemo, lahko tudi verjetnost poljubno nastavljamo. Verjetnost, da bo med obstojem planeta nanj padel velik kamen, je praktično 100%.

gzibret ::

jype - sem odkril (mojo) napako in preformuliral uganko.
Vse je za neki dobr!

Thomas ::

Hehe ...

Ni tko simple tole.

Če pade asteroid, pa je vse kar veš to, da je padel asteroid, je verjetnost da bo kmalu spet padel še en - POVEČANA.

Če zraven poznaš še gostoto asteroidov, potem je verjetnost ZMANJŠANA.

To je en tak super Bayes, od hudiča zapleten.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Netvork informacij, ki jih imaš, dela z verjetnostjo za padec asteroida v naslednjem desetletju čuda! Ko en preklet trampolin.

Informacija, da je na Marsu živela bakterija, poveča verjetnost pada asteroida. Informacija da ni, jo zmanjša.

Network ene 100 ali 1000 ali še več informacij spreminja zadevo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gzibret ::

Jah, če veš, da že nekaj milijonov let vsake toliko in toliko eden pade in da že nekaj časa ni padel nobeden.... Vsekakor na začetku raste, po določenem času pa začne padat.

Ja, se strinjam. Od hudiča zapleten bayes.
Vse je za neki dobr!

jype ::

Thomas> Network ene 100 ali 1000 ali še več informacij spreminja zadevo.

Ja, ampak plina je vedno manj, kamni pa letajo vedno bolj v takih krogih, da nas ne morejo zadet :)

Thomas ::

Ah ne, kamni letajo vsaj zadnjo milijardo let vse bolj zoprno in nagosto. V času našega življenja smo bili priča spektakularnemu padcu na Jupiter. V času našega življenja smo spoznali, da sončni sistemi v okolici niso niti približno tako lepo urejeni kot naš in v času našega življenja smo tudi spoznali, da planeti migrirajo in se počasi ruši tudi naš, Sončev sistem. V naslednji milijardi let bo zoprno, potem pa le še vse slabše, če ne vzamemo stvari v svoje roke.

Res so se zgodji impakti pomirili. Zbrazgotinjena Luna nam to kaže z neba dol, kako živahno je bilo, ko je bil Solar še precej mlajši.

A zdaj "moramo" it skozi decay fazo planetnega sistema. Jupiter se nam bliža. Kdo bi se sekiral za majhne kamne, ko bodo (spet) trkali planeti. V milijardi let ali kaj takega.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

imagodei ::

No, vidim, da ste ostali mojo poljudno formulacijo zapopadli. No, saj jo je Thomas tudi, samo očitno ga na meni moti to, da mu ne pustim, da bi se poceni zvlekel z vsake debate.

Thomas> "Ene skale "čajkajo" v orbitah že milijarde let. Ene precej manj. Kljub temu je verjetnost, da v naslednjem destletju kaj pomembnega prileti dol, milijoninka ali manj."

Problem tega je to, da samemu sebi to lahko rečemo kadarkoli. Pred 100 leti, 2 dni pred Tungusko, danes, čez 20 let... Verjetnost je seveda vedno majhna. Point je, da se, ne glede na verjetnost, enkrat to bo pripetilo. To sem zapisal tudi v odgovoru Big Whale-ju.

Verjetnost pove to, da se bo nek dogodek v določenem obdobju gotovo pripetil (Gotovo?). Ne pove pa nič o tem, kdaj se bo pripetil. Milijoninka možnosti na leto v obdobju od danes pa do danes+milijon let lahko pomeni, da se bo dogodek zgodil že čez 2 dni. Pa mogoče čez 50 let še enkrat. Pa čez 10.000 let še enkrat. Potem pa 3 milijone let nič.

Saj tega ni treba poudarjat, ane?

Se pravi - ne oporekam temu, da je milijoninka možnosti. Govorim, da je to slaba tolažba, če ne poznamo niti svoje okolice dovolj dobro(, niti ne vemo točno, kdaj se je izbrano obdobje začelo.).
- Hoc est qui sumus -

Thomas ::

Milijoninka možnosti na leto v obdobju od danes pa do danes+milijon let lahko pomeni, da se bo dogodek zgodil že čez 2 dni.


To je pa še dobre 100 krat manj verjetno, da se bo že v dveh dneh. BTW, FYI.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

imagodei ::

Ja, se strinjam. Pravzaprav bi že jaz moral tako napisati. Hvala.
- Hoc est qui sumus -

redo ::

Me prov impresionira, kako slabe predstave imate o razsežnostih. Vzemimo Tutatis! Pa vzemimo, da je še precej večji kot je. Da ima kar 1000 km v premeru in je okrogel, kar sicer ni. Pa ga razstrelimo na kose s premerom 1 kilometer, ko je par sto milijonov kilometrov daleč.

Uf, samomorilsko. Namesto enega 1000-kilometrskega, za trk s katerim je verjetnost še bolj zanemarljiva kot za ostale (če ne merimo orbite; zato ker tako velikih v primerjavi z ostalimi v okolici Zemlje ni), imate sedaj milijardo eno-kilometrskih. Pri ostalih 1000 eno-kilometrskih kamnov, ste verjetnost za trk z le-tem znatno povečali. Pa čisto vseeno kam ste jih preusmerili. V bistvu tako povečali, da jih je toliko kot tistih s premerom 1 meter. Ko že govorimo o predstavah o razsežnostih.

Ko se bo sfera šplitarjev razširila do nas, bo komaj en kos treščil na Zemljo. Komaj. Iz geometrijkih in razlogov poštevanke.

Večina jih sicer konča v Soncu, ostali del konča na hiperboličnih orbitah. Ampak od milijarde jih ostane kar dosti več kot eden, ki so namenjeni prav na določen planet.

Saladin ::

. Namesto enega 1000-kilometrskega, za trk s katerim je verjetnost še bolj zanemarljiva kot za ostale (če ne merimo orbite; zato ker tako velikih v primerjavi z ostalimi v okolici Zemlje ni), imate sedaj milijardo eno-kilometrskih. Pri ostalih 1000 eno-kilometrskih kamnov, ste verjetnost za trk z le-tem znatno povečali.

Preberi še enkrat - splača se, če VEŠ, da bo trčil.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

redo ::

Preberi še enkrat - splača se, če VEŠ, da bo trčil.

Komentar se nanaša izključno na Thomasa. In zgornje ni, kar on trdi.

Vesolje je ogromno tudi tukaj okoli in razstrelitev Tutatisa, iz čistega miru, bi samo podvojila število asteroidov v Sončnem sistemu in samo podvojila (neznatno) verjetnost, da bo kaj priletelo na Zemljo v naslednjih 200 petletkah.


Torej, če razstreliš random komet, zadevo mau poslabšaš.

Thomas ::

1. Če razstreliš komet ki gre proti Zemlji, najbrž ne bo padlo na Zemljo nič. Pogoj je seveda, da to delaš že dovolj daleč. Desetine, raje stotine milijonov kilometrov.

2. Če razstreliš asteroid, ki ne gre proti Zemlji, najbrž ne bo (kratkoročno) padlo na Zemljo nič. Za dolgoročnejšo rešitev je pa eksplozija grozečega kosa dovol.

3. Čimprej moramo začeti s preventivnimi "napadi". Ne samo proti asteroidom in kometom, pač pa tudi proti vsem nekontroliranim nebesnim telesom sploh. To some useware conversion.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Trdi ::

Ne bi hotel imeti občutka, da imam vedno in povsod prav. Osnovna inteligenca in nekaj verjetnostnih izračunov bi mi povedala, da sem verjetno nadpovprečno pogosto v zmoti. Ja, če včasih ugotoviš, da si v zmoti, potem je verjetnost, da si v nekem konkretnem primeru v zmoti, MANJŠA, kot pa bi bila, če nikoli zase ne bi ugotovil, da si (bil) v zmoti.

--> ****** je nadpovprečno pogosto v zmoti.

Vprašanje je seveda tu še eno: ali je bolje vedeti, da si nadpovrečno pogosto v zmoti? Kaj s tem pridobiš? Ne vem. Vem pa, da veliko pridobijo tisti okoli tebe.
Trdota d.o.o.

redo ::

2. Če razstreliš asteroid, ki ne gre proti Zemlji, najbrž ne bo (kratkoročno) padlo na Zemljo nič. Za dolgoročnejšo rešitev je pa eksplozija grozečega kosa dovol.

Prej niste govorili o asteroidu, ki ne gre proti Zemlji, ampak o naključnem, za katerega ne veste ali gre ali ne. Poleg tega je to samo res, ko razstrelite kakšnega 1km-skega na nekaj 500-meterskih. Zato ker se ne pozna, da ste iz populacije vzeli enega km in dodali nekaj 500m. Ni pa to več res, ko enega 1000-kilometerskega razstrelite na milijardo 1-kilometrskih. Takrat boste imeli grozeče kose kar enkrat na desetletje, če ne celo letno. Več kot jih je, večja je verjetnost za trk. In milijarda je grozno veliko več kot 1000, kolikor jih je sedaj. Kosi vam pač ne bodo kar tako izginili.

Thomas ::

Ne vem, zakaj bi razstreljevali asteroid, ki ne gre proti Zemlji.

Ampak celo če bi ga, je zelo majhna verjetnost, da bo v doglednem času kaj priletelo na Zemljo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

In milijarda je grozno veliko več kot 1000, kolikor jih je sedaj. Kosi vam pač ne bodo kar tako izginili.


Noben ne ve, koliko jih je, vseh potencialno nevarnih kosov. Milijarda je sigurno bolj prava številka kot 1000.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

redo ::

Ne vem, zakaj bi razstreljevali asteroid, ki ne gre proti Zemlji.

Če vas še enkrat citiram, bom kršil pravila.

Ampak celo če bi ga, je zelo majhna verjetnost, da bo v doglednem času kaj priletelo na Zemljo.

Ne bomo kar verjeli avtoritetam, kajne? Prosim za vir, v katerem piše, da je za 1G 1km NEA-ov verjetnost da kateri trči z Zemljo majhna. Ker moj vir pravi (ki sem ga že dal), da 1G 1m velikih NEA-ov pomeni trk enkrat na leto.

Noben ne ve, koliko jih je, vseh potencialno nevarnih kosov. Milijarda je sigurno bolj prava številka kot 1000.

Ne, ni. Komaj milijon večjih od 1km jih je v asteroidnem pasu. In to je glavni vir bolj kot ne vsega, kar prileti na Zemljo. Pa asteroidni pas še sploh ni bližina Zemlje. Da bi jih dobili toliko, bi morali prišteti še vse robove Osončja in morda bi bilo dovolj (ne vem). Primer pa ste zgradili na Tutatisu, ki ne samo da je NEA, ampak je celo PHA.

Thomas ::

Kaj ti čem razlagat? Ne zastopiš, amen.

Niso samo NEA, ki so potencialno nevarni. Dinozavre je verjetno pobil komet, pa ni bil edini, v zgodovini, ki je z roba Sončevega sistema pridrvel k nam.

Da je vseh teh objektov "samo" milijarda, je najbrž veliko podcenjevanje.

Res je večina zelo daleč, a prav lahko ima kateri že orbito, ki bi ga v X letih pripeljala k nam. Če ga ne sunemo proč in k X prištejemo Y, najbrž. Ali če ga razstrelimo na milijardo kosov.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

redo ::

Kaj ti čem razlagat? Ne zastopiš, amen.

Spada to v sklicevanje na lastno avtoriteto? Kako izvirno. Kaj pa naj, ko pa ste tako prepričljivi s svojimi viri.

Niso samo NEA, ki so potencialno nevarni.

Prosim, naštejte še katere poleg NEO, ki so nevarni, da bom vedel kaj je za vas "potencialno nevarni".

Dinozavre je verjetno pobil komet, pa ni bil edini, v zgodovini, ki je z roba Sončevega sistema pridrvel k nam.

Kar pa ne pomeni, da ni bil NEO. Oziroma drugače, če je trčil na Zemljo, potem je moral biti NEO. Naj vam bo ta slika (s te strani) v pomoč.

Da je vseh teh objektov "samo" milijarda, je najbrž veliko podcenjevanje.

Ne trdim, da če prištejete vse robove Osončja, da ni. Rad bi pa videl vir, torej. Pač nebi se zanašal na vašo koleno. Ampak zaradi mene lahko prištejete tudi tiste s sosednje galaksije, ko vam to še vedno ne bo pomagalo pri tem kar trdite.

Res je večina zelo daleč, a prav lahko ima kateri že orbito, ki bi ga v X letih pripeljala k nam. Če ga ne sunemo proč in k X prištejemo Y, najbrž. Ali če ga razstrelimo na milijardo kosov.

Ah. Če je original NEO, bodo tudi vsi od milijarde 1km-skih kosov NEO. Premajhne bombe imate, za take manevre. Niti blizu reda velikosti se ne gibljete.

Thomas ::

NEA pomeni Near Earth Asteroid. Pomeni, da njegova orbita pride v bližino Zemljine. Lahko tudi NEAR ali NEO.

Vsake toliko pa pride do ausglajzanja objekta iz Oortovega oblaka in ta potem (včasih) zadane Zemljo.

NI bil NEA. Teh NEA je lahko milijon. Oortov oblak jih ima milijardo. Vsaj. Da o Kuiperjevem pasu ne govorimo. Tudi od tam vsake toliko kaj prileti in nikakor ni NEA.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Ah. Če je original NEO, bodo tudi vsi od milijarde 1km-skih kosov NEO. Premajhne bombe imate, za take manevre. Niti blizu reda velikosti se ne gibljete.


Traparija. Dovolj velike bombe imamo, da povprečen komet UPARIMO, povprečen asteroid pa razstrelimo.

Če je original NEO, bodo tudi vsi od milijarde 1km-skih kosov NEO.


Takega asteroida NI. Dal sem ga kot primero za trde buče, da bi zaštekale, kaj se dogaja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Seveda pa ne bomo uparjevali ali razstreljevali, kvečjemu razstrelili bobmo v bližini in spremenili tirnico grozečemu objektu.

Seveda, če ga bomo pravočasno opazili.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Luka Percic ::

Tako na pamet bi reku da se splača vsaj malo navrtat, da pri detonaciji dobimo usmerjen "izpuh".

Še bolje če ta "izpuh" pri tem odnese čimveč mase z sabo.

Valentin ::

> Tako na pamet bi reku da se splača vsaj malo navrtat, da pri detonaciji dobimo usmerjen "izpuh".


Ne bi bilo ravno enostavno tole. Ne pozabi, da se tele stvari sučejo tudi okoli svojih osi.

Thomas ::

Jaz osebno, se ne bi trudil bolj, kot da dostavim par Mt vodikovo bombo kakšnih par metrov od skale in da bombo detoniram. Bi bilo dovolj, če bi bilo do trka z Zemljo še leta.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

redo ::

NEA pomeni Near Earth Asteroid. Pomeni, da njegova orbita pride v bližino Zemljine. Lahko tudi NEAR ali NEO.

NEO ne pomeni, da mora biti cela orbita blizu Zemljine. Samo da je perihelij znotraj Zemljine orbite (in afelij zunaj). Oziroma dovolj blizu.

Vsake toliko pa pride do ausglajzanja objekta iz Oortovega oblaka in ta potem (včasih) zadane Zemljo.

Zaenkrat je tok kometov od tam stotinka tistega iz asteroidnega pasu in ostalih virov. Ta tok pa se spreminja na mnogo večji skali kot 100 let, kolikor, bolj kot ne, kogarkoli zanima.

NI bil NEA. Teh NEA je lahko milijon. Oortov oblak jih ima milijardo. Vsaj. Da o Kuiperjevem pasu ne govorimo. Tudi od tam vsake toliko kaj prileti in nikakor ni NEA.

Kaj zdaj? Je? Ni? Asteroid, ki naj bi pobil dinozavre naj bi bil iz asteroidnega pasu.

Traparija. Dovolj velike bombe imamo, da povprečen komet UPARIMO, povprečen asteroid pa razstrelimo.

Preberite, kaj citirate. Ja, povprečen, ne pa enega 1Mm velikega.

Takega asteroida NI. Dal sem ga kot primero za trde buče, da bi zaštekale, kaj se dogaja.

Ja in trdili, da je za 1G 1km velikih NEA zanemarljivo majhna verjetnost trka.

Thomas ::

, ne pa enega 1Mm velikega.


Takega NI.

Ajd, nehej že picajzlat in težit!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Ja in trdili, da je za 1G 1km velikih NEA zanemarljivo majhna verjetnost trka.


Vzel sem ga za ZGORNJO mejo. Nekaj, kar se sploh ne more zgoditi, pa če bi se že tisto lahko, ne bi bilo kaj posebnega.

Kaj šele s temi, ki jih v resnici imamo, ki so vsi bistveno manjši.

Picajzlaš lahko, če imaš kej pojma. Ti ga imaš premalo, FYI.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

redo ::

Vzel sem ga za ZGORNJO mejo. Nekaj, kar se sploh ne more zgoditi, pa če bi se že tisto lahko, ne bi bilo kaj posebnega.

Well, me thinks your zgornja meja stinks. Ker nič pametnega ne pove (oziroma pove ravno nasprotno, kar vi hočete, da bi povedala). Bi bilo nekaj posebnega. Saj veste, s čim me lahko prepričate. Preveč posplošujete.

Picajzlaš lahko, če imaš kej pojma. Ti ga imaš premalo, FYI.

LOL. Kako si sploh drznem ugovarjati primadoni. Grdi jaz, kajne?

JanK ::

Zanimiva simulacija: Impact Calculator

Thomas ::

Nepomembni ti, redo, ne grdi.

Primadona bo zapela v tej temi samo še tole:

1 - velikih kamnov, ki letajo po Vesolju okoli našega Sonca, je morda samo milijarda, morda jih je pa celo cel bilijon, ali pa še bistveno več.

2 - do impakta pride redko, a slejkopej pride

3 - odkar imamo atomske bombe in rakete, lahko odvrnemo vsako dovolj zgodaj opaženo grožnjo

4 - NOBEN DO NAJVEČ EDEN kos razstreljenega asteroida obdrži prejšnjo orbito. To povej v Holivud. (Samo on še bl simple reči ne razumejo)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

R33D3M33R ::

Veliko jih predpostavlja, da se gmota razstreli v več tisoč kosov, ampak ali ne obstaja tudi možnost, da se razleti recimo le na dva kosa oziroma pač manj kosov, ker so bile nepravilnosti v strukturi asteroida? Ali to ne drži in lahko predpostavimo, da so asteroidi homogeni?
Moja domača stran: http://andrej.mernik.eu
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:

Thomas ::

Fizikalno gledano, proti nam gre težišče. Kakorkoli (ne)simetrično bomo razstrelili ta komet ali asteroid ali kamen, bo njegovoo težišče še vedno šlo proti nam.

Tu ne moremo nič.

A ker bo težišče prazno, nas to ne moti. Če bo prazno seveda in bodo vsi večji in manjši kosi, šli po svoje.

Za kamen 10 km v premeru, je naša največja hidrogenska bomba overkill. Da ga razstreli ali samo odrine. Samo moramo vedeti kakšno desetletje prej.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
strani: 1 2 3 4


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Možnost trka asteroida v Zemljo leta 2029? (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
897594 (2406) BigWhale
»

Asteroid bo trčil v Mars? (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
907147 (4692) Thomas
»

Padec asteroida na zemljo grozi leta 2029 (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
816877 (4519) Thomas
»

Earth almost put on impact alert (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
574839 (3220) keber
»

Življenje na Marsu?

Oddelek: Znanost in tehnologija
352044 (1285) Thomas

Več podobnih tem