» »

Padec asteroida na zemljo grozi leta 2029

Padec asteroida na zemljo grozi leta 2029

strani: « 1 2

sivi01 ::

Torej ... na petek 13. aprila 2029 nam po izjavah znanstvenikov in potrditvi NASE grozi padec asteroida. Kakšna ironija, a ne?

povezava na novico NASA

lp
Sivi

Vesoljc ::

voda, konzervirana hrana, odeje, prva pomoč, svetilka, radio... kot kaže imam vse! kje pa klet?
aaaaaaaaaaaaaaaa!!!

:\
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...

Keyser Soze ::

Hm, jaz imam klet, v njej pa vino pa še klobase v sosednjem prostoru.:D

Zdaj moram samo še do leta 2029 preživet.:)

Taras_Bulba ::

spet al kaj :| bom šel jehovcem pomagat čoln na šmarno goro vlečt

Dr_M ::

sele takrat?? eh...

nej mal pohiti no.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.

M4TECH ::

Ga bo al-kaida preprogramirala da bo padel na belo hišo. :D

LoneWolf ::

Verjetnost trka: 1:300
Torinska lestvica: 2/10.
Predvidena razdalja mimoletenja: dvakratna razdalja do Lune (780.000 km)
Asteroid taksne velikosti v povprecju prileti mimo na taksni ali manjsi razdalji vsakih 5 let.

Je dolgcas, ko so prazniki, a ne, sivi?

sivi01 ::

Hja ... jaz sem samo prilepil link :\

No drugače pa 1 proti 300 je kar velika verjetnost, pa asteroid ni tako majhen, da bi ga ignorirali, bi naredil kar lep krater na sosedovi njivi.

lp
Sivi

Matev ::

naj pade na parlament in na skupščino

Matev ::

According to the Torino Scale, a rating of 2 indicates "a discovery, which may become routine with expanded searches, of an object making a somewhat close but not highly unusual pass near the Earth. While meriting attention by astronomers, there is no cause for public attention or public concern as an actual collision is very unlikely.

New telescopic observations very likely will lead to re-assignment to Level 0 [no hazard]."

sivi01 ::

NASA ima morebitne grožnje iz vesolja lepo popredalčkane:

Seznam vseh spremljanih objektov
Naš grozeči prijatelček 2004 MN4
Še njegov načrt vandranja skozi naše kraje


Pa presodite sami.

lp
Sivi

Ziga Dolhar ::

Matev:

> naj pade na parlament in na skupščino

Kva, kam?
Legal systems are not supposed to be efficient. They are
designed to ensure that innocent people are not found guilty.
If that requires inefficiencies, so be it.

Gost ::

Ni panike, bosta itak Arnold Švarceneger in Silvester Stalone rešila naš svet pred pogubo.

Dr_M ::

onadva ne bosta nc nardila.

Bruce Willis is teh man!! :) :D :D
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.

Taras_Bulba ::

Barakuda1 ::

:|

Nekaj zadnjih postov tele debata me zmer bolj prepričuje v to da je vse skup bolj za v Ložo, kot pa med PČ.

Eschelon ::

Kamen je danes dobil torinsko stopnjo 4. Verjetnost zadetka se je povišala na 1:42 (2,4/100). Kar je malo manj kot verjetnost, da vržete dve šestici pri kockah. Dogodilo se bi na 13.4.2029. To je petek 13. Pa še to... 2+0+2+9=13, 1+3=4. 0:)

You got to ask yourself one question: "Do I feel myself lucky?"
Well do you - punk? >:D
Vedeti, razumeti, znati.

Dr_M ::

Well do you - punk?

mogl bi bit, Well do I - punk? :) :D
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.

zlabo ::

Glede da američani radi vse mal napihnejo lahko pomojem vzamemo mal rezerve.
recimo da pretiravajo za faktor 2 al pa 3 :P

Čeprav bi znala bit zoprna tale zadeva ja
najbolj da začnemo kopat bunkerje

Colt1911M1 ::

S tem da se je nevarnost bližnega srečanja povečala za dve stopnji po torinski skali in je najvišja dozdaj, na sploh, potem nebi glih reku da američani pretiravajo za faktor 2 oz 3 :O

pa takitak ne mormo nč nardit tak da se je brezveze sekirat8-)

>:D
Revenge is a dish best served cold. (An old Klingon proverb)

OwcA ::

Glede na to, da imamo še skoraj 25 let časa, je morda kanček preuranjeno viti roke in govoriti, kako ne moremo nič. Tehnologija napreduje.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Colt1911M1 ::

Sej ne pravim da ne bo tehnologija napredovala sam treba je upoštevat, da bi bil potencialen projekt preprečitve trka sorazmeroma drag, vprašanje pa je če se bodo oni strici na viskokih stolčkih prav cajt odločl za protiukrepe!


>:D
Revenge is a dish best served cold. (An old Klingon proverb)

DSmidgy ::

Glede na to, da ima samo 400m polmera (ali premera - diameter) ni nobena grožnja. Samo ene par mesecev prej pošljejo eno manjšo raketo z jedrsko konico vanj (ali pa ob njega, da smer spremeni).

Na eni strani piše, da ima največja USA atomska bomba za 728 Mt energije. Tale stvar pa malo več kot 2x toliko.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: DSmidgy ()

SavoKovac ::

Energija bi se razporedila in učinkovala drugače, kot pri eksploziji A-bombe.

Za primerjavo: te z razdalje 10cm obsije žarnica z močjo 100W. Se da preživeti.
Te zadene iztrelek 9mm iz pištole, ki ima caa. 5.4J kinetične energije...

Brane2 ::

Izstrelek iz pištole ima veliko več energije.

Čisto tako, če predpostaviš izstopno hitrost 350 m/s in maso zrna 3 grame, dobiš 183 J

Sicer pa cilj nuklearnega izstrelka verjetno niti ni sprememba trajektorije, temveč fragmentacija.

Če bi povzročil razpad asteroida, bi nas najbrž ne zadeli vsi njegovi deli. Poleg tega bi večja površina delov omogočila zemljini atmosferi, da opravi svoje in pogori in razdrobi večji del vpadne mase.

Pravzaprav tista fora iz Bruceove "Die Hard" serije niti ni slaba. Pošlješ sondo, ki v asterodu zvrta luknjo, vanjo položi atomsko in jo detonira. Stvar bi mogoče lahko delala. Edini problem so potrebne hitrosti.

Raketa, ki je mukoma pobegnila iz zemljinega objema, bi morala nato hudo poospešiti, da pride čimprej do asteroida, nato pa ravno tako hudo zavirati in še enkrat pospešiti v nasprotno smer, da se ujame z drvačim asteroidom, to bi pa zahtevalo nerealno veliko "benza".

Mogoče bolj realen scenarij se mi zdi s serijo raket dveh tipov. Najprej bi vzletele rakete tipa "A", ki bi nosile veliko število majhnih raket z majhnimi jedrskimi naboji. Raketa bi nekaj pred trkom izstrelila majhne izstrelke v kratkih časovnih intervalih v natanko določen čelni del asteroida.
Vsaka raketica bi bila v bistvu full natančen robot, katerega cilj bi bil zadeti točno določeno mesto na asteroidu, detonirati polnjenje v točno določenem trenutku in poslati nazaj informacijo o obliki in globini luknje in naravi materiala. Del informacij bi lahko poslala v glavo vdelana hi-res kamera, del pa senzorji.

Nato bi sledila obdelava z raketo tipa "B", ki bi vsebovala eno samo Big-ass jedrsko polnjenje, katerega edini cilj bi bil zadeti izvrtano luknjo.

Seveda pa to ne rešuje problema rotacije asteroida, bodisi prejšnje ali pa tiste, ki bi jo povzročile predhodne detonacije. Vsaj delno bi se verjetno temu dalo pomagat z izračunom masnega centra in detonacije v točki, ki ne bo povzročila vrtenja.

Tko na uč se mi zdi to prehuda zahteva.

No, če to ne bi šlo, pa serijo raket tipa "B", vendar s senzorji tipa "A". Rakete bi tako tik pred in po zadetku prikazale "stanje na tarči" in kontrola leta oziroma kar inteligenca v naslednjem izstrelku bi dooločila optimalno mesto udara naslednje rakete.

Tak sistem bi lahko dal efekt tudi če bi semtertja kdajpakdaj kaj odpovedalo. Večina raket bi zadela cilj.
Tudi če kake detonacije ne bi bilo ali če bi katera raketa zgrešila ciljano mesto, bi sistem vedno iskal naslednjo optimalno točkoglede na trenutno stanje...



Je pa verjetno tale asteroid,tudi če ne bo zadel zemlje, ravno pravi glinasti golob za trening.
ETA je ravno pravi, da nam daje čas za razvoj novih oziroma predelavo obstoječih big-ass boosterjev, dober izgovor za nadaljnji razvoj velikih bomb, ki prej niso imele smisla in za razvoj robotov, senzorjev in telekomunikacij.

STvar bo šla mimo zemlje čisto blizu, torej v dosegu današnjih raket in je torej pot do tja dosegljiva z današnjo tehniko. Je pa res, da se je riskantno na tak način igrat s telesom, za katerega že enkrat vemo, da bi nas sicer zgrešilo. Lahko bi ga pa zadeli na točki, ki je za prehodom mimo zemlje.

S tem bi sicer reskirali zadetek enega od fragmentov v kakem poznejšem obhodu, a če je perioda dovolj velika (recimo partisoč let), se verjetno ni bati, da ne bi obvladali posledic...
On the journey of life, I chose the psycho path.

leinad ::

Uf, Brane ti pa imaš res vse preračunano, ane?:D

SavoKovac ::

Brane2: nikar tako pesimistično...:D

Pri masi 3g in Wk=5.4J bi takšen izstrelek imel hitrost 60m/s, kar bi ravno lahko bila hitrost izstrelka, ki ti pade na glavo, če kdo za novo leto strelja v zrak.

Še vedno raje izberem žarnico.

Btw. pri atmosferski eksploziji termonuklearne bombe bi se energija razporedila sferično, končna posledica(poleg ostalih) pa bi bila povečana temperatura, ne bi pa prišlo do prevelikih sprememb gibalne ali vrtilne količine Zemlje na njeni rotaciji/revoluciji.

Zadetek asteorida pa bi imel tudi te stranske učinke (odvisno od mesta in kota, s katerim bi zadel površino).

Zgodovina sprememb…

Matev ::

je pa enim res dolgčas

naj pade pa naj bo mir že

PROTOTIP ::

Ka se spet obeta kak film tipa poslednji udarec, ali pa armagedonn? Dobra reklama, mislm, ...

Ales ::

Saj priložnosti za trening je kar nekaj, ni treba čakati ravno tega objekta in na točno ta datum... Seznamček... (mimogrede, 2004 MN4 je letel mimo par dni nazaj).
http://www.modronebo.net
Domene, gostovanje, strežniki, design

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Ales ()

sivi01 ::

Huh: 4 - A close encounter, with 1% or greater chance of a collision capable of causing regional devastation.

Kot sem rekel, na sosedovi njivi bi bil kar lep krater-ček. Upam da Bruce res že kaj trenira >:D

lp
Sivi

garfield65 ::

Scenarij ste že naredil, tko da se zdej lahko zatečemo na nam najljubše mesto "ležalnik"8-) in opazujemo razplet. Sam Bruce W. ni primerna izbira, ker pol že vemo kako bo konc.

BigWhale ::

V 20 letih se zna zgoditi se prej, ta stvar utegne koncati kje drugje... :)

Brane2 ::


Brane2: nikar tako pesimistično...:D


Misliš glede asteroida ali glede naboja ?

Kar se nabpja tiče, mislim, da je ocenjena hitrost kar blizu prave, energija pa tudi. Vem,d a imajo denimo za streljanje z dušilcem posebne naboje z manjšim polnjenjem, da izstrelki ne letijo ven z nadzvočno hitrostjo, drugače bi bilo slišati supersonični pok. Hitrost zvoka v zraku je 330 m/s, torej moja ocena verjetno ni daleč.

Prebral sem tudi nekaj tekstov svojčas na to temo in kot se spomnim, se pri teh zadevah vrtijo tam od 300-500m/s za kolikor toliko smrtniška orožja.


Pri masi 3g in Wk=5.4J bi takšen izstrelek imel hitrost 60m/s, kar bi ravno lahko bila hitrost izstrelka, ki ti pade na glavo, če kdo za novo leto strelja v zrak.


Z a poištolo ne vem a glede puške mi je foter razlagal, da je tam nekje leta 1970 v Osijeku, kjer smo takrat živeli vojak po nesreči ubil civilista. Na straži se mu je sprožila puška, ki jo je nosil nabito na rami.

Zrno je odletelo približno navpično v luft in padlo na glavo civila, ki je med nekaj ljudmi v mestu čakal na avtobus. Tip je bil na mestu mrtev.
Kot vem, se streljanje izrazito odsvetuje tudi zaradi tega, ker tudi če streljaš "v luft", obstaja verjetnost, da ga boš vendarle zgrešil in ubil koga v okolici.

No, zrno pištole je ponavadi bistveno lažje pri podobnem kalibru in ima bolj topo konico in sploh obliko z večjim zračnim uporom, poleg tega pa manjše izstopne hitrosti, zato je mogoče tam kaj drugače...


Še vedno raje izberem žarnico.

Če me postaviš v vlogo tarče, jaz tudi- vsekakor :D

Ko smo že pri jedrskem "napadu", mi je padlo na pamet nekaj novih idej. No, vprašanje če so zares nove, le adaptacija obstoječih, v bistvu kombinacija obstoječih stvari iz arzenala vojaških tehnologij.

Ameri so nedolgo nazaj eksperimetnirali z bunker killerji- bombami, ki pred samo eksplozijo prodrejo kar nekaj metrov v najtrši beton. Rusi in Ameri so poleg tega preizkušali miniaturne jedrske naboje. Rusi baje celo zelo uspešno v zadnjem času s pomočjo izotopov Hg itd.

Za prvo verzijo ideje zaenkrat pozabimo na jedrske bombe. Recimo da uporabimo kak trpežen a soliden klasični eksploziv. Pod "trpežen" mislim na to, da ga ne bo razneslo, če ga grdo pogledaš in da vsaj v času skladiščenja prenese zelo nizke temperature- da je pred "boom timeom" inerten ko glina. Verjetno bi v kakšni turbo varianti zadoščal kakšen klasični eksploziv za kamnolome ali kaj podobnega.

Kilsko kepo takega eksploziva damo v miniaturno raketo (v bistvu nekaj dosti več kot votel konus) iz full trdega materiala ( Vanadij ? Mogoče kak Volfram ?), nekaj malega elektronike in mogoče nekaj miniturnih H2O2 raketnih motorčkov z malo goriva ter nekaj senzorjev.

Načrt napada bi bil nekako tak:

- s full velikim boosterjem dvignemo shitload takih raketic z zemlje in jih pošljemo proti "grozeči prikazni"

- precej preden zadnji stage nosilne rakete zgori in ko se ta že giblje po bodoči tirnici asteroida, začne odmetavat raketice. Ne vseh naenkrat, ampak jih po malem seje med zadnjim stadijem svoje poti .

- dobimo oblak- roj raketic, ki imajo različne položaje in različne hitrosti, so pa praktično vse na collision courseu z asteroidom.

- Vse kar morajo raketice še narediti, je to da usmerijo vrh stožca proti pričakovani točki trka. To bi se verjetno dalo koneckoncev tudi z miniaturnimi žiroskopi, vendar bi bili raktni motorčki mogoče dobrodošli za miniaturne popravke smeri in eventualno "korekciju vatre". Ko bi namreč prve raketice zadele cilj, bi s tem povzročile nek efekt in naslednje bi se potem odločile za "next best" cilj, glede na nastale fragmente in njihov položaj.

- kar se detonacij tiče, bi večino dela ob primerni izbiri materialov in eksploziva lahko opravila sama relativna hitrost. Pri 30+ km/s trku verjetno ni odveč pričakovati detonacije eksploziva, brez kake posebne vzpodbude.
Takrat lahko tudi pričakujemo znatno penetracijo v globino asteroida, kar pomeni da bi velik del energije dejanjsko drobil in odmetaval skalo in ne grel praznega lufta.

- mogoče bi prišla v poštev tudi prav po rusko poenostavljena verzija s skrajno glupimi raketicami, ki razen žiroskopa ne bi vsebovale kaj dosti več. Ta bi jih samo poravnal v smeri leta, glavna-nosilna raketa bi potem poskrbela za glavnino distribucije "oblaka" na collision courseu z asteroidom in domnevala, da bo večina odpaglih kosev odletela stran. Te pozneje lahko obdelamo s kakim drugim oblakom raket, po obdelavi rezultatov inicialnega napada...

Seveda bibilo treba izračunat učinkovitost klasičnih eksplozivov (koliko kg skale razdrobi kilogram takega eksploziva), a možno je, da pri teh velikostih rezultat ne bi bil zanemarljiv, sploh če so salve poceni in jih lahko ponavljamo...

Pri jedrskih variantah se zdi zanimiva varianta, kjer bi enegrija trka povzročila kompresijo podkritične mase v nadkritično in to čimbolj- verjetno tudi ob pomoči klasičnega eksploziva. Seveda bi za to verzijo rabili material z zadosti majhno kritično maso, da lahko spravimo veliko raketic v booster. KOneckoncev bi mogoče lahko kaj scumprali z uranom 238. Inertno 235 varianto itak uporabljajo naveliko za strelivo, ker je trda ko svinja.
Če bi torej naredil telo raketice ali vsaj njegov podkritičen del iz U238 in poskrbel za njegovo nadkritičnost ob trku... :\
On the journey of life, I chose the psycho path.

Brane2 ::

Aja, minus tega načrta bi bil ta, da bi 200 let pozneje Jean Luc Piccard naletel na ostanke "minskega polja" in na skrajno glup način ostal brez pol posadke.
Kdo bo v tistem času fazerjev in disruptorjev pričakoval napad s prastaro, klasično municijo ? :D
On the journey of life, I chose the psycho path.

Eschelon ::

Popravek - sedaj je verjetnost 1:37 (2,7/100).
Vimpact 12.59 km/s
Vinfinity 5.85 km/s
H 19.7
Diameter 0.390 km
Mass 7.9e+10 kg
Energy 1.5e+03 MT

Sedaj smo res takorekoč na metu dveh šestic? ;)

Aja - optimistično to pomeni, da je 97,3% verjetnost, da nas NE zadene.:D
Še vedno velja stari link na NASO.
Vedeti, razumeti, znati.

BigWhale ::

Dajmo debato nadaljevat o meteorju, ki bi lahko postal meteorit... ;)

Thomas ::

Ja, Brane. Bravo! Za razmišljanje, mislim.

Tudi si se držal principa "dobra vaga v nebesa pomaga". Namreč, ne bi bilo treba prav veliko eksploziva. Masivna inicialna raketa je komot ena standardna Delta, ali kaj takega.

Par ton eksploziva pa je 20 let pred dogodkom čisto dovolj, da se ta nikoli ne zgodi.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

SavoKovac ::

Brane2:

Sem hotel opozoriti na to, da so razsežnosti razdejanja pri trku asteorida lahko večje kot pa pri eksploziji termonuklearne bombe. (pri istih energijah)

PS: Patentiraj svoj postopek! (worldwide)

MEDENA ::

edino MacGayver nas lahko reši :D

Ch4N93 ::

si hotel reči MacBrane2 :D



just kidding
Ni nam lahko...

žičkica ::

Jaz sem pa zmeraj mislu da za A-bomb uporabljamo U-235 in da je kao inerten U-238.Pa kolk se spomnem ga ne uporabljajo ker bi bil tko hudicevo trd ampak k je precej gost pa posledicno tezek in ma zato velko gibalno kolicino pa s tem prebojno moc.Podkaliberski izstrelki pa to.
Včas pa mal kompliciran.Al ne?.....Se mi zdi.

Barakuda1 ::

O.k. Lohk kdo reče, da pretiravam, al pa še kaj hujšega. Ampak zanima me pa vseeno.

Predpostavimo, ampak res samo predpostavimo, da bo v dogledni prihodnosti pridervel iz vesoljskih globin res velik komet. Tak velikosti reda-radi za 1/3 naše lune (in z dodatnim pogojem, da gre za komet katerega sestava so pretežno kamenine in rudnine in ne kak zamrznjen plin).



Komet sicer ne bo udaril v zemljo, pač pa bo z vso hitrostjo po nekem čudnem naključju treščil v luno.

No in sedaj vprašanje.

- kaj bi se hipotetično zgodilo z luno
- kakšne bi bile možne posledice na zemlji v primeru takšnega trka.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Barakuda1 ()

Thomas ::

Zemlji bi se seveda poznalo samo po površini. Zasul bi jo meteorni dež, veliko izumrtje.

Luna bi lahko deorbitirala, lahko bi pa prišla bliže k Zemlji, kjer bi jo plimske sile razbile v Saturnovemu podoben obroč.

Kaj takega je še ene 100 krat manj verjetno, kot da zadane Zemljo. Ni pa nemogoče.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Brane2 ::


Jaz sem pa zmeraj mislu da za A-bomb uporabljamo U-235 in da je kao inerten U-238.Pa kolk se spomnem ga ne uporabljajo ker bi bil tko hudicevo trd ampak k je precej gost pa posledicno tezek in ma zato velko gibalno kolicino pa s tem prebojno moc.Podkaliberski izstrelki pa to.


Možno. Domneval sem, da je 238 nestabilna varianta, ker je pač težja. Vemda uran uporabljajo za strelivo predvsem zaradi gostote, vendar sem nedavno nekje bral tudi, da njegova trdota ni zanemarljiva. Whatever, če je primeren za strelivo, je tudi za tole.


PS: Patentiraj svoj postopek! (worldwide)


Ne mi še ti s patenti... :\


No, koneckoncev bi bla pa mogoče fora, sploh če ta princip uporabijo.

To bi bil štos, da uletim s federalci, kriminalisti in še s kom na samo lansirno rampo in preprečim izstrelitev, ki bi lahko rešila svet zato, ker kršijo moj patent.

Mislim, pa a se ta folk sploh zaveda truda, ki sem ga vložil v to ? Saj sem pol ure pisal post ! :D
On the journey of life, I chose the psycho path.

SavoKovac ::

Potem bi bil eden izmed redkih, ki bi se veselili, da je asteroid na kolizijskem kurzu. >:D

Eschelon ::

Aja - kamen bo zgrešil. :P
Vedeti, razumeti, znati.

Brane2 ::

Ne nujno.

Klik !

:D
On the journey of life, I chose the psycho path.

BigWhale ::

Usnovna oblika urana je U238, ki je precej gostejsi od svinca in nekoliko mehkejsi od jekla. Tega urana je v naravi najvec, vec kot 99%. Obogateni U235, ki se ga uporablja za nekatere nuklearne reaktorje (obogaten do nekje 3%) in za atomsko orozje (obogaten tudi do 90%) je pa tisto pravo. :)

U238 je predvsem tezak, zato se ga uporablja kot polnilo za projektile. Trdota mu pa ni glih neka lastnost :)

Kar se pa meteorja tice, nevem jaz bi mogoce celo rajsi en booster tja gor poslal in ga potisnil stran. Stvar je 20 let oddaljena, ce bi cez pet let izstrelili booster, ki bi do meteorja potoval 5 let, skupaj z zaviralnim casom in vsem, recimo ostane se pet let do trka. Potem se pa stvar parkira nanj, se malo vkoplje in potem vklopi glavni motor.

Hm, potrebovali bi vsega skupaj za en malo vecji prdec potiska, pa bi sla stran kak miljon km mimo zemlje ;)

Rakete pa lahko ostanejo last line of defense. Pa ne rabi jih biti dosti. Explozija na takem meteorju bi bila najbrz precej drugacna od explozije tukaj na zemlji. Tam je edini medij, ki bo nase prevzel explozijo skala. Okrog nje ni atmosfere in ce se bo naredil kak 'shock wave', se bo siril po kamnu. Torej, s strani ga treba prtisnit. ;) Se za dodatni efekt. :)

Matev ::

ah če bi bilo kaj na tem bi že po radiu in TV bilo
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Možnost trka asteroida v Zemljo leta 2029? (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
896896 (1708) BigWhale

Nebo pada (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
18712820 (7309) gzibret
»

Asteroid bo trčil v Mars? (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
907024 (4569) Thomas
»

Earth almost put on impact alert (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
574654 (3035) keber
»

Armagedon zares?

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
202221 (2221) darh

Več podobnih tem