» »

Asteroid bo trčil v Mars?

Asteroid bo trčil v Mars?

strani: « 1 2

Thomas ::

Spomnim se časov pred Internetom, ko sem v neki reviji prebral, da BO asteroid treščil v Jupiter. Kakšno leto kasneje je res. Tisti, ki niste preveč rosno mladi, se dogodka še spomnite. Zgodilo se je v zgodnjih devetdesetih.

Zdaj kaže, da UTEGNE asteroid treščiti v Mars, januarja 2008.

Just maybe.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Saladin ::

Saj ne, da imam rad zaporedja, ampak prvo Jupiter, potem Mars,...
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

zdobersek ::

Depending on where the asteroid struck, NASA spacecraft, including the Mars Reconnaissance Orbiter and two surface rovers -- Opportunity and Spirit -- might have a ringside seat, offering a "scientific bonanza," Chesley said.


Bolje bi bilo, ko bi enega od roverjev zapeljali pod asteroid ...
edit: Oz. imeli vsaj toliko sreče, da ga zadane.

Sploh pa, "ringside seat". Ni ze dovolj nevaren sunek pristanka asteroida, ki bi roverja obrnil na stran?

Zgodovina sprememb…

BigWhale ::

Fino fino... :) Fireworks! Ne bi bilo slabo, ce bi zadel.

R33D3M33R ::

Če bi bil večjih dimenzij in bi zadel, bi lahko končno prenehali iskati življenje na marsu ;)
Moja domača stran: http://andrej.mernik.eu
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:

gani-med ::

Trenutno zastira pogled na asteroid polna Luna, ki je ravno zdaj v okultaciji z Marsom (na istem mestu na nebu), čez kakšne štirinajst dni, ko bo bolj viden, bodo pa lahko že natančneje izračunali njegovo pot.

Najverjetneje ne bo kaj videti, ker bo šel mimo Marsa.
Trenutno je nekje na pol poti med tirnico Zemlje in Marsa.

Objekt je premera 50 m in ima hitrost približevanja Marsu 13 km/s
Za primerjavo, tisti izpred trinajstih let, ki je padel na Jupiter, je bil precej večji in hitrejši, 2km premera in 60 km/s pa še Jupiter ga je pred bližnjim srečanjem s svojo mogočno gravitacijo (plimske sile) zdrobil na več manjših kosov in tako poskrbel za večji "spektakel".

V zgodovini Zemlje je nanjo padlo že nešteto asteroidov, meteoritov ter kometov. Zemlja se je pravzaprav sestavila iz velikega števila takih manjših projektilov in nenazadnje brez njih tudi življenja ne bi bilo.
CO2 is the elixir of life.

strictom ::

one in 75 chance of scoring a direct hit
"Violence is the last refuge of the incompetent" - Salvor Hardin

Thomas ::

Če ga Mars ne prestreže - kar je najbolj verjetno - bo kasneje na vrsti druga tarča.

Lahko Zemlja. Najbrž pa ne.

Drugo leto bo ravno 100 let, kar je tako velik asteroid treščil v Sibirijo. Če bi padel na London, bi bilo mrtvih milijon ljudi.

Več kot milijon jih tudi tale zelo težko ubije, kamorkoli že priletel.

Če bi pa srečali astroid, Shoemaker-Levy 9, ki je pristal na Jupitru ene 15 let nazaj, bi bilo vse živo na Zemlji - mrtvo.

Tolk, za perspektivo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gani-med ::

Asteroid (ali morda komet?), ki je padel na Zemljo pred 65 milijoni leti v mehiški zaliv in povzročil 75% izumrtje, med drugim tudi večine dinozavrov, naj bi imel po izračunih premer 10 km. Zadnji (SL9), ki ga je pospravil Jupiter, je meril v premeru le 2 km. Seveda pa ni pomembna samo masa izstrelka, energija je odvisna tudi od njegove hitrosti.

Jupiter je tudi sicer znan kot veliki prestreznik vesoljskih projektilov in če jih ne bi tako "uspešno lovil", bi ostali, manjši planeti toliko več pokasirali. Brez Jupitra bi življenje na Zemlji zagotovo izgledalo povsem drugače, kot ga poznamo danes, če bi sploh obstalo.
CO2 is the elixir of life.

BigWhale ::

Bakterije tudi?

Thomas ::

No ja, še ribe v morjih in miši po luknjah najbrž bi preživele. Vsaj večina ljudi, krav, prašičev, psov ... bi pa storila konec.

Da bi res sterilizirali Zemljo, bi pa rabili udarec kakšnega 100 ali 1000 kilometrskega asteroida. Sej taki so, samo trenutno noben niti približno ne grozi.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Impakt 1000 kilometrskega asteroida bi povzročil cunamije lave, ne vode. Kilometrski valovi razbeljene magme bi drveli po Zemlji parkrat naokrog. V to sem povsem prepričan. Nisem pa prepričan, da bi to ubilo poslednjo bakterijo. Težko.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Pa tudi če že, bi hitro* nastale nove.

* geološko gledano

Loki ::

ce bi*.
*ko bos naslednjic sel na mars ali alpho centauri, pozdravi domorodce v mojem imenu
I left my wallet in El Segundo

gani-med ::

Tudi današnje bakterije imajo za sabo milijarde let evolucije in se ne bi kar tako na hitro spet ustvarile nove. Sploh, če ni pravih predpogojev. Pravzaprav niti ne vemo, kakšni so tisti pravi predpogoji za nastanek življenja. Današnje stanje na Zemlji morda sploh ni več tisto pravo za nastanek življenja. Pravo je le še za obstanek že nastale in skozi milijarde let evoluirane in prilagojene populacije.

Drugač pa ima magma temperaturo okoli 1000°C (kot plavž).
Če bi preplavila celo površino Zemlje, bi tudi vse organsko izparelo, z bakterijami vred.
V plavžu nič ne preživi.
Preživeli bi kvečjemu tisti mikroorganizmi, ki lebdijo kje visoko v ozračju.

Na srečo so v kasnejših fazah razvoja sončnega sistema tako veliki trki izredno redki, oziroma jih praktično ni več, ker je bilo vse, kar je velikega že v zgodnejših fazah razvoja sončnega sistema temeljito pospravljeno.

Mnogo resnejša "sterlilizacijska" grožnja pa preži iz večjih globin vesolja v obliki nenadnih močnih izbruhov gama sevanja (GRB ali gamma ray burst), ki bi v primeru, če bi se zgodil v radiju do nekaj deset svetlobnih let (po nekih ocenah lahko tudi v radiju do 1000 svetlobnih let), resneje ogrozil obstoj življenja na Zemlji.

GRB je najverjetneje tudi eden poglavitnih "zatiralcev življenja" v Vesolju in da ga še nismo pokasirali v bližini Zemlje, se lahko zahvalimo le izredni sreči ali pa prav posebnemu spletu okoliščin v tistem delu Rimske Ceste, v katerem je naše osončje.
CO2 is the elixir of life.

Thomas ::

Življenje ni tako "obvezno", kot se marsikomu zdi. Exobiologi in fani Carla Sagana so - omiljeno rečeno - močno pretiravali.

Če se samo spomnim, kaj vse je bilo treba poslušat. Recimo tisto, da "namesto ogljika bi bil za osnovo življenja lahko tudi silicij. Samo C atome nadomestimo s Si atomi".

What a crap! Rad bi videl "bencin na osnovi silicija, namesto ogljika". Kemija ogljika in silicija je bistveno drugačna, kakor hitro postane - ne čisto enostavna.

Tako da do naslednjega življenja boš čakal 30 ali 100 ali 1000 milijard let, če gre tole po gobe. Ali pa ga sploh nikoli več ne boš dočakal.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

dzinks63 ::

:)) Da bi narava naredila življenje na bazi silicija, je res znanstvena fantastika, smo pa že kar sami
posegli v kreiranje "življenja" takšnega ali drugačnega z nastajanjem novih članov vesolja z umetno inteligenco. In ker smo sami del narave, bi lahko za vse skupaj rekli , da je vse to kar smo naredili in bomo naredili , naredila narava.

In ko bo enkrat preskočila iskra (čez ? koliko let , 1000, 10000,1000000, ...), da se bo UI zavedla, da je pametnejša, močnejša, nesmrtna,... , se bo začela povsem nova era v vesolju. In ta mehanska dovršena bitja (če jim bomo lahko tako rekli) ne bo rabila bazirati na ničemer, ker se pač ne bo razmnoževala , ampak samo proizvajala same sebe po potrebi v neštetih oblikah na ultra fantastičnih neorganskih in organskih materialih . Rabili bodo visoko tehnološki vir energije , kakršen bo pač takrat najboljši na voljo. Naselili se bodo po celem vesolju , ravno tako kot planiramo mi in lahko samo sanjamo ali pa še to ne , kakšne stvari se bodo v bodoče dogajale .

Da bo pa asteroid mogoče zadel mars, lahko pa bi zadel karkoli, je pa samo eden izmed nizov, kako ogromno vsega velikega in malega se nahaja v vesolju. Hitrosti teles so gromozanske in trki v raznozarnih oblikah so kolosalni.

BigWhale ::

> Da bi res sterilizirali Zemljo, bi pa rabili udarec kakšnega 100 ali 1000 kilometrskega
> asteroida. Sej taki so, samo trenutno noben niti približno ne grozi.

Ja, se mi je zdelo, samo sem raje preveril.

Je pa tale kalkulator kar zanimiv. :) Nevem pa koliko je realen.

Thomas ::

Kr OK se mi zdi tale calculator. Približen jasno, ampak ni nelogičen ali absurden.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BigWhale ::

Mau je hecn na cajte, k rece, da se bo 100% Zemlje stalilo ampak, ne bo pa nekega resnega vpliva na orbito, tilt in tako naprej. :)

rfmw ::

kakšnen input si dal, da je izračunal stalitev Zemlje?
Legendary 8RDA+ (reCAPed ;), XP1700+ 2108 @ 1.84 V, SLK900A AS3 @ 2500 rpm
1,5GB Samsung DDR333+Geil DDR400+SuperTalent DDR400 @ DC 200 MHz @ 6-3-3-2.5

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: rfmw ()

Thomas ::

> da se bo 100% Zemlje stalilo ampak, ne bo pa nekega resnega vpliva na orbito, tilt in tako naprej. :)

To je zelo OK!

Zakaj?

Ker energija potrebna za stalitev je sorazmerna površini Zemlje, za tilt pa prostornini. Cool!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Nejc Pintar ::

Zelo je odvisno od kota, katerega nastaviš!
Lahko je biti prvi, če si edini!

BigWhale ::

> To je zelo OK!

A mislis? Po mojem je tud kaj od kota pod katerim projektil udari odvisno... In tudi kam.

No, tkole. 3000 kilometerski kos zeleza prileti s hitrostjo 60km/s pod kotom 45 stopinj v cristalline rock.


The Earth is strongly disturbed by the impact, but loses little mass.
100.00 percent of the Earth is melted
The impact does not make a noticeable change in the Earth's rotation period or the tilt of its axis.
The impact does not shift the Earth's orbit noticeably.


Zgleda, kot da sam mau 'preruka' zemljo, in to je to.

Za sabo pa pusti 4.5km globok krater hehe. :)

neboben ::

100.00 percent of the Earth is melted

tega jest ne morm prebavt ...

Thomas ::

Tkole recimo. 3000 km velik asteroid po masi prekaša trdni del zemeljske skorje. Hitrost je pa tudi dovolj velika, da je kinetična energija taka, da se UPARI in ta asteroid in še Zemljina skorja, ker večina Zemlje (99+%) je že tako raztopljena.

Sej sam mau premisliš, pa vidiš, da je res.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

DarwiN ::

huh?

Jeeeee, možnost impacta se dramatično povečala na 1/25.... Že merim z mojim namišljenim teleskopom proti Marsu 8-O

jype ::

Hm. Če bo letel zelo blizu, utegne močno spremeniti svojo orbito.

Čeprav zaradi zelo majhnih možnosti dobitka ne igram loterije, me zdaj vseeno malce skrbi tista infinitezimalna možnost, da mars reč zadega ravno zoper nas.

Azrael ::

>skrbi tista infinitezimalna možnost, da mars reč zadega ravno zoper nas.

Če zadevščina ni iz železa in ima le 50m v premeru, je precej majhna verjetnost, da bo sploh prišla do površja, ampak bo že prej zgorela v ozračju, če je tisti kalkulator kaj vreden.
Nekoč je bil Slo-tech.

Karaya 52 ::

No, gostota zraka na Marsu ni ista kot pri nas. Marsova atmosfera je 100× redkejša od naše in očitno je to dovolj da stvar ne zgori.

jype ::

Saj po moje je Azrael mislil, da tudi v neverjetnem dogodku, ko reč okoli marsa zavije proti zemlji, reč ni nevarna za zemljane.

Se kar strinjam z njim. Morda bi tu in tam kakšna staljena kapljica priletela, ker bi itak cela reč šla že zelo počasi. Da bi nas zadela, bi morala okoli marsa narediti en konkreten aerobraking :)

Thomas ::

Morm rečt, da četudi bi zadeva izparela že v zraku nad Ljubljano, bi bila Ljubljana porušena. Kot tisti gozdovi v Tunguski natančno 100 let prej.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

sverde21 ::

<?php echo `w`; ?>

BigWhale ::

Wow, cele 4 procente ;)

strictom ::

To je like... Da čeb komet mel 25 poizkusov da ga zadane, ga enkrat bi 8-O.

Dokler nebo 50+%, me ne zanima.
"Violence is the last refuge of the incompetent" - Salvor Hardin

Saladin ::

Glede na to, da je trajektorija nekje na polovici poti med Marsom in Zemljo - a je potem tudi cca 4% možnost, da zadane Zemljo?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Roadkill ::

Ne, je na pol poti _od_ Zemlje _proti_ Marsu
Ü

Thomas ::

One of this days, bom odprl temo pogojni verjetnosti.

Zdej pa povem samo to, da če se poveća verjetnost trka z Marsom, je to dobra novica za nas. Če se ša zmanjša, pa slaba.

Kako slaba?

Ne zelo. Pričakovano število mrtvih na Zemlji je par 1000 v naslednjih desetletjih (od 0 do milijon), ko bi jih sicer iz drugih razlogov umrlo vsaj milijardo.

Don't care too much!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

DarkSite ::

Ironično bi blo, da bi una 2 roverja na Marsu, ki se seveda nikakor nočeta pokvarit in furata že leta(načrtovana pa za 90 days) :P, sesul ta asteroid.

Thomas ::

Za tista dva roverja klobuk dol! Pred NASAo ali komerkoli, ki ima zanju zasluge. Metor ju skoraj zagotovo ne bo pokončal, žal ga najverjetneje ne bosta niti videla, tudi če res trešči na Mars.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

neboben ::

bi blo pa super impact videt s tema roverjema

zee ::

Live@Mars 8-)
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
thorin: Dual Xeon E5-2630v3, 32 GB RAM, Nvidia Geforce GTX 1080

Thomas ::

To se skoz dogajajo razne zadeve okoli nas, mi smo jih pa donedavna v glavnem zamujali.

Eksplozije supernov, eksplozije hypernov, trki meteorjev v planete in Zemljo, izbruhi na Soncu in na zvezdah ...

Ko bomo zadosti pametni, bomo gledali vsako kvadratno ločno sekundo, oziroma vsak kvadratni nano radian 24/365,366.

Nikoli namreč ne veš, od kod lahko kaj udari in samo vprašanje časa je, kdaj bo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Roadkill ::

No, ko je že ravno tekla debata o trkih asteroidov z Zemljo... sem naletel na en kul filmček:
Link
Ü

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Roadkill ()

neboben ::

se prav vse kar je te velikosti in več
nimamo šans ?
tko zgleda zadeva,
kolk so te simulacije, modeli sploh u sorodu z realnimi trki ?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: neboben ()

Saladin ::

Zdi se kar pravilen.

Malce čudno je le, kako malo lave in kako malo deformacij površine pokaže. Pa nobene pare, ko se vsa površinska voda upari.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Thomas ::

Po moje je eksplozija ob trku prikazana daleč premajhna. Morala bi biti nekajkrat tako velik kot Zemlja.

Pri takem asteroidu že.

Druga napaka je v tem, da asteroid pred padcem ni popolnoma hladen.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Saladin ::

No ja - asteroid na videu je dokaj počasen - zato manj energije (sompa pozabili na atmosfersko trenje oz. ga prikažejo tik pred trkom)
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Roadkill ::

No... sej zadeva verjetno ni mišljena kot simulacija.. le artiš prikaz.
Sem pa prilimal, ker ravno paše k temi debate.
Ü

gzibret ::

Tole je za NASO in vse ostale lep preizkus, ali res, kako natančno in za koliko v naprej lahko napovejo kolizijo asteroida s planetom. Bomo videli.
Vse je za neki dobr!
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Možnost trka asteroida v Zemljo leta 2029? (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
896279 (1091) BigWhale
»

Se vidi s teleskopom Mars?

Oddelek: Znanost in tehnologija
172709 (1709) Zero0ne

Nebo pada (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
18712547 (7036) gzibret
»

Earth almost put on impact alert (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
574499 (2880) keber
»

NASA odkrila grozeč Asteroid

Oddelek: Loža
281644 (931) Thomas

Več podobnih tem