Earth almost put on impact alert

Ravno razstreljevanje je lahko optimalno. Za deflection rabis reakcijsko maso, ki je pri taki bombi lahko precej majhna. Vsak gram, ki ga lahko spravis do tja je dragocen in je bolje ce je ta gram fuzijski material kot mrtva reakcijska masa.

Poleg tega lahko oboje zdruzis. Ce vrtas precej plitko (kar bi bilo verjetno, saj najbrz ne bi zvrtal do centra asteroida), bi explozje povzočile ločevanje večjih površinskih kosov od ostanka mase.

Če bi bila vsa polnjenja na eni strani, bi dobil še deflection. Verjetno ne bi mogel zadovoljivo odkloniti vse kose, največje pa. Lahko bi stvar tako razstrelil, da bi bili vsi kosi v rangu pardeset metrov, torej neproblematični...

Ce je meteor dovolj dalec, je ze en prdec dovolj za deflection, ne rabis vrtat, ne rabis robotov gor posiljat, samo malo ga brcnes.

Ce je meteor dovolj dalec, je ze en prdec dovolj za deflection, ne rabis vrtat, ne rabis robotov gor posiljat, samo malo ga brcnes.


Ce je dovolj dalec. Tu postane problem razdalja. Meteor potem mora biti dovolj dalec, da imas dovolj casa za spremembo trajektorije, hkrati pa dovolj blizu, da ga se dosezes s solidno raketo ( v danem casu).

To pomeni, da ga moras zaznati pravocasno, drugace si pecen. Tu pa je kriza. Ta sistem bi delal za stvari, ki jih napoves, ne pa za stvari, ki jih vidis relativno pozno.
Poleg tega pri "mojem" sistemu zelo povecas reakcijsko maso in s tem tudi izkoristek. Poleg tega ni treba da gre ravno za kirursko vrtanje.

Lahko bi recimo ukradli idejo projektu Orion in vrtali s serijo miniaturnih jedrskih eksplozij. Nekaj minut pred zadetkom v meteorit bi glavna sonda proti njemu izstrelila serijo majhnih jedrskih tabletk, ki bi s svojimi eksplozijami izvrtale luknjo, v kateri bi eksplodirala glavna sonda...

Evo, en zanimiv koncept "odmikanja" asteroidov s pobiranjem materiala z njega in odmetavanja z mass-driverji.