Forum » Znanost in tehnologija » Nebo pada
Nebo pada
BigWhale ::
Pyrobeast, ne pretiravaj. 100km kamen pomeni prakticno totalno unicenje. Vse gre. Kaksne bakterije bi se prezivele... morda. Ce se ne bi stopil zemljin plasc.
10 kilometerskih kamnov, ki bi _morda_ zadeli zemljo, je se vedno precej katastrofalnih ampak ne pomeni reboota zivljenja. :)
10 kilometerskih kamnov, ki bi _morda_ zadeli zemljo, je se vedno precej katastrofalnih ampak ne pomeni reboota zivljenja. :)
Pyr0Beast ::
Bakterije bi BP preživele totalno uničenje .. tudi če se stopi plašč in izhlapijo morja.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Pyr0Beast ()
kixs ::
Fantje ne pretiravat! Kamni s premerom 10 in vec kilometrov? Ze s 100 meterskimi kamni bi imeli velike tezave! Kot ze receno, po podatkih NASE, je human killer ze komet s premerom 1.5km!
Ocitno si res tezko predstavljate za kaksne gmote gre to!
Ocitno si res tezko predstavljate za kaksne gmote gre to!
BigWhale ::
1.5km, ki zadane pod pravim kotom in je prave sestave in ima pravo hitrost. Nekaj zeleznega mogoce, komet, ki pa je dalec od zeleza pa tezje.
redo ::
10 kilometerskih kamnov, ki bi _morda_ zadeli zemljo, je se vedno precej katastrofalnih ampak ne pomeni reboota zivljenja. :)
Nope, izumrlo pa bi še vedno marsikaj. Takšnega velikostnega reda je bilo telo, ki je povzročilo izumrtje ob koncu krede.
frudi ::
1.5km, ki zadane pod pravim kotom in je prave sestave in ima pravo hitrost. Nekaj zeleznega mogoce, komet, ki pa je dalec od zeleza pa tezje.
Komet je pri enaki velikosti resda lažji kot asteroid, ima pa zato tipično 2-3x višjo vpadno hitrost. Energija pa narašča s hitrostjo kvadratno, z maso pa le linearno :). Edino, kar je 'pozitivnega' pri kometu je, da ima manj možnosti, da doseže površino. Če ima dovolj nizek vpadni kot, bi tudi 1km komet mogoče lahko razneslo še v atmosferi. Ravno članek iz prvega posta špekulira o tem, da bi se naj kaj takega dejansko zgodilo pred par 1000 leti.
Imajo pa kometi še to slabo lastnost, da imajo izredno dolge obhodne čase, tako da jih, razen par poznanih, ne moremo slediti in vnaprej ugotoviti, kateri so nevarni. Pa še težko se jih opazi, dokler se dovolj ne približajo Soncu, da začne njihova površina izparevati. Rezultat je ta, da bi potencialnega impaktorja opazili mogoče par mesecev pred trkom. Po drugi strani pa lahko z malo truda vnaprej najdemo in sledimo vse nevarne asteroide, ki se nahajajo v notranjem dela osončja.
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)
kixs ::
Seveda je res, da je odvisno pod kaksnim kotom pade in se marsikaj. Vendar dejstvo ostane - 1.5km premera. Tu je ze upostevano izgorevanje ob vstopu v atmosfero.
Morate upostevati predvsem sekundaren efekt padca, ki je bolj katastrofalen od padca samega - Nuclear Winter. Torej bi pomrli od lakote in drugih posledic.
Samo kot zanimivost, najvecji komet, ki je padel leta 1994 na Jupiter je imel premer "samo" 2km. To je tista znana serija padcev na Jupiter pod imenom Shoemaker-Levy, ko je vecji komet razpadel na 20 manjsih delov.
ftp://ftp.seds.org/pub/astro/SL9/images/recent/ALL/SAAO_A.gif
Predstavljajte si to eksplozijo na Zemlji.
lp
Morate upostevati predvsem sekundaren efekt padca, ki je bolj katastrofalen od padca samega - Nuclear Winter. Torej bi pomrli od lakote in drugih posledic.
Samo kot zanimivost, najvecji komet, ki je padel leta 1994 na Jupiter je imel premer "samo" 2km. To je tista znana serija padcev na Jupiter pod imenom Shoemaker-Levy, ko je vecji komet razpadel na 20 manjsih delov.
ftp://ftp.seds.org/pub/astro/SL9/images/recent/ALL/SAAO_A.gif
Predstavljajte si to eksplozijo na Zemlji.
lp
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kixs ()
BigWhale ::
Redo:
10 kamnov velikosti kilometer... :) ne 10 kilometerskih, malo narobe sem zapisal. 10 kilometerski bi bil precej fatalen ja. Ampak vseeno, ne bi bilo reboota.
Drugace pa 1.5km po tem, ko ga atmosfera olupi je nekaj drugega. Telo gledas vedno kot tako, ki leti proti tebi. Takrat 1.5km, je po padcu skozi atmosfero kar nekaj manj.
Ce bi pomrli od lakote, kaj pa vem, mogoce. Nukleranega goriva bi imeli se za nekaj casa, tisto bi lahko ponucali za gretje in poganjanje dolocenega dela nujne zivilske industrije. Marsikdo bi pa najbrz res skorbut fasal. ;)
Shoemaker-Levy je bil pa na Jupitru toliko bolj spektakularen, ker je verjetno segrel precejsen del atmosfere, ki je znatno debelejsa kot zemeljska in precej gosta.
10 kamnov velikosti kilometer... :) ne 10 kilometerskih, malo narobe sem zapisal. 10 kilometerski bi bil precej fatalen ja. Ampak vseeno, ne bi bilo reboota.
Drugace pa 1.5km po tem, ko ga atmosfera olupi je nekaj drugega. Telo gledas vedno kot tako, ki leti proti tebi. Takrat 1.5km, je po padcu skozi atmosfero kar nekaj manj.
Ce bi pomrli od lakote, kaj pa vem, mogoce. Nukleranega goriva bi imeli se za nekaj casa, tisto bi lahko ponucali za gretje in poganjanje dolocenega dela nujne zivilske industrije. Marsikdo bi pa najbrz res skorbut fasal. ;)
Shoemaker-Levy je bil pa na Jupitru toliko bolj spektakularen, ker je verjetno segrel precejsen del atmosfere, ki je znatno debelejsa kot zemeljska in precej gosta.
kixs ::
Kot si rekel, gleda se na to kaksen kos je zunaj in to je 1.5km in upostevano je tudi izgorevanje. Pade manjsi kos, ki vseeno naredi globalno "stalo".
Js vsekakor nisem noben strokovnjak na tem podrocju in mi je brezveze tole razpravljat, kot receno, ce v NASI pravijo 1.5km, verjetno niso to iz "lufta" potegnili. Predvsem posledice padca kometa dolocene velikosti. 1.5km verjetno ne bi pomenil izumrtje nase vrste, bi pa pomenil zelo hude posledice za Zemljo - kot zivljenski prostor. Ce bi komet dvignil toliko zemlje, prahu, da bi bila na povrsju tema za par let, si misli, kaj bi od zivih bitij ostalo. Kaj naredi znizanje temperature? Kaj primanjkovanje soncne svetlobe?
lp
Js vsekakor nisem noben strokovnjak na tem podrocju in mi je brezveze tole razpravljat, kot receno, ce v NASI pravijo 1.5km, verjetno niso to iz "lufta" potegnili. Predvsem posledice padca kometa dolocene velikosti. 1.5km verjetno ne bi pomenil izumrtje nase vrste, bi pa pomenil zelo hude posledice za Zemljo - kot zivljenski prostor. Ce bi komet dvignil toliko zemlje, prahu, da bi bila na povrsju tema za par let, si misli, kaj bi od zivih bitij ostalo. Kaj naredi znizanje temperature? Kaj primanjkovanje soncne svetlobe?
lp
kixs ::
Mislite, da je kaj na tem:
Surviving 2012 and Planet X
LP
Surviving 2012 and Planet X
What is Planet X? It could be a comet, rogue planet, or as this book maintains, a dying brown dwarf companion to Sol. In the years to come, its elliptical orbit will bring it into the core of our system, where it will enrage our Sun. Once that happens, Earth’s greatest pains will come; the moment fate puts us in the cross hairs of a perfect solar storm.
LP
TESKAn ::
Nič, niente, ništa, zilch, null, void, /dev/null in kar je še teh izrazov. Konec sveta je bil napovedan že ničkolikokrat, in guess what - še vsakič so zgrešili. Kar pa ne odvrne ljudi od tega, da ne najdejo novega datuma, ko bo pa res konec sveta.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Ziga Dolhar ::
Sicer me, bolj kot konec sveta, zanima kaj o Planetu X. Je kaj na tem?
Ja, je nekaj na tem. Ramzi in Pacific! Pa mrbit se Hillary.
https://dolhar.si/
Azrael ::
Sicer off topic: Putting Planet X to the Test
Na kratko, kdor ne bo kliknil linka, stvar ne štima, sicer pa smo do iste ugotovitve prišli tudi v nekaterih temah na S-T.
Na kratko, kdor ne bo kliknil linka, stvar ne štima, sicer pa smo do iste ugotovitve prišli tudi v nekaterih temah na S-T.
Nekoč je bil Slo-tech.
poweroff ::
Konec koncev, če mimo asteroida leti nek podoben kos in ga odkloni v eno smer za samo 0,000....001° to pomeni da ima čez 10 let precej drugačno orbito od predvidene.
Kaj pa obratno - da se od enega kosa, ki NE LETI k nam odlomi en košček in se potem spremeni orbita?
sudo poweroff
Thomas ::
Obratno, je pa precej neverjetno.
Verjetnost, da nekaj leti proti nam, je denimo 0,001. Če zadevo sunemo v random smer, je verjetnost da leti proti nam, nekoliko večja. Recimo 0,001001.
Ampak v načelu, je zelo VARNO razstreliti oddaljen komet na milijon kosov. Težko, da bo kateri šplitar zadel ravno nas, čeprav je bila prej cela kompozicija namenjena ravno v Rim.
To je prvi tukaj omenil Saladin. Holivudska varianta, da imaš pa potem opravka z ogromno šplitarji, ki padajo vsepovsod, je brez veze. Vesolje je ogromno tudi tukaj okoli in razstrelitev Tutatisa, iz čistega miru, bi samo podvojila število asteroidov v Sončnem sistemu in samo podvojila (neznatno) verjetnost, da bo kaj priletelo na Zemljo v naslednjih 200 petletkah.
Torej, če razstreliš random komet, zadevo mau poslabšaš. Če razstreliš komet namenjen proti nam, zadevo praktično poplnoma urediš.
Tko to funkcionira, 3D prostor, gibanje, verjetnost. Saladin je prav zaštekal, upam da boste zdej še mnogi drugi. Lahko tud kej vprašate.
Verjetnost, da nekaj leti proti nam, je denimo 0,001. Če zadevo sunemo v random smer, je verjetnost da leti proti nam, nekoliko večja. Recimo 0,001001.
Ampak v načelu, je zelo VARNO razstreliti oddaljen komet na milijon kosov. Težko, da bo kateri šplitar zadel ravno nas, čeprav je bila prej cela kompozicija namenjena ravno v Rim.
To je prvi tukaj omenil Saladin. Holivudska varianta, da imaš pa potem opravka z ogromno šplitarji, ki padajo vsepovsod, je brez veze. Vesolje je ogromno tudi tukaj okoli in razstrelitev Tutatisa, iz čistega miru, bi samo podvojila število asteroidov v Sončnem sistemu in samo podvojila (neznatno) verjetnost, da bo kaj priletelo na Zemljo v naslednjih 200 petletkah.
Torej, če razstreliš random komet, zadevo mau poslabšaš. Če razstreliš komet namenjen proti nam, zadevo praktično poplnoma urediš.
Tko to funkcionira, 3D prostor, gibanje, verjetnost. Saladin je prav zaštekal, upam da boste zdej še mnogi drugi. Lahko tud kej vprašate.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
redo ::
Vesolje je ogromno tudi tukaj okoli in razstrelitev Tutatisa, iz čistega miru, bi samo podvojila število asteroidov v Sončnem sistemu in samo podvojila (neznatno) verjetnost, da bo kaj priletelo na Zemljo v naslednjih 200 petletkah.
Verjetnosti nebi spremenili nič. Vsaj ne, dokler ne boste razstrelili znaten del populacije asteroidov določene velikosti (in s tem spremenili porazdelitev populacije po velikosti). In verjetnost pada (približno) s kvadratom velikosti in ne linearno (ob sedanji porazdelitvi). 4-krat bolj verjeten je padec 2-krat manjšega asteroida.
Če pa govorite o asteroidu, za katerega veste orbito (in veste, da bo trčil), je seveda druga stvar. Seveda ob predpostavki, da to storite prej (ne vem, koliko obhodov okoli Sonca bi bilo dovolj za to, odvisno seveda, kam boste umerjali večino energije ob razstreljevanju, v drobljenje ali v spreminjanje orbite). Ampak ko se navaja verjetnosti za trk določenega asteroida, je edini izvor le-te ne dovolj natančno določena orbita, ne pa neke perturbacije n-tega reda, ki se jih v izračunu orbite morda ne upošteva.
edge540 ::
To z razstreljevanjem mi ni preveč všeč. Ok če imaš kos ledu, kaj pa če je meteorit iz železa? Bi mogel kar globoko zvrtat noter, da bi ga razstrelil. Že malo na kak film spominja.
Mu ni lažje dat impulza sile v obliki bombe na površju? Čisto dovolj da ga premakne v nenevarno orbito.
Mu ni lažje dat impulza sile v obliki bombe na površju? Čisto dovolj da ga premakne v nenevarno orbito.
Saladin ::
To z razstreljevanjem mi ni preveč všeč. Ok če imaš kos ledu, kaj pa če je meteorit iz železa? Bi mogel kar globoko zvrtat noter, da bi ga razstrelil.
Kakšen "manjši" bi lahko vkomot razstrelil na primerne kosce. Vkomot zgradimo rakete, ki nosijo po par 100 megatonske bojne glave (seveda bi morale že bit pripravljene in čakat v vesolju)
V primeru resnično velikega objekta pa lahko taiste uporabiš za počasno odvračanje z poti (rakete sukcesivno detoniraš na primerni razdalji in poziciji, da udarni valovi pomalem odrivajo tak meteor z trajektorije).
EDIT: Pa pozabi na vrtanje ;)
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Saladin ()
edge540 ::
Saj to me muči, kako spraviš bombo v globino železnega meteorita? Vrtanje se mi zdi slaba ideja ja :D
Pyr0Beast ::
En velik termit bi rabil [:D]
Malenkost podkritično glavo gor vržeš, pa počakaš, da zavrta noter. Lahko pa tudi kaj detoniraš gor ..
Cel železni meteorit pa definitivno ni.
---
Če je, ga pa raje spraviš v orbito okoli zemlje in zgradiš še eno vesoljsko postajo [:D]
Malenkost podkritično glavo gor vržeš, pa počakaš, da zavrta noter. Lahko pa tudi kaj detoniraš gor ..
Cel železni meteorit pa definitivno ni.
---
Če je, ga pa raje spraviš v orbito okoli zemlje in zgradiš še eno vesoljsko postajo [:D]
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
gzibret ::
> Cel železni meteorit pa definitivno ni.
Res je. Bolj verjetno gre za Fe-Ni zlitino.
Res je. Bolj verjetno gre za Fe-Ni zlitino.
Vse je za neki dobr!
Pyr0Beast ::
Res je. Bolj verjetno gre za Fe-Ni zlitino.
Ni to čista zloba.
Ni to čista zloba.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
frudi ::
Razstreliti komet/asteroid z namenom, da čez 10 let njegovi kosi zgrešijo Zemljo, je smiselno. Čeprav še vedno slabše, kot isto energijo v celoti porabiti za to, da ga preusmeriš. V slednjem primeru imaš tako še vedno v prihodnosti opravka samo z enim potencialno nevarnim objektom; pa še energije, ki bi jo sicer lahko uporabil za preusmeritev, ne zapravljaš brezveze za razbijanje telesa.
Drugo je, če je telo že preblizu, da bi ga lahko uspešno preusmerili - v tem primeru nima smisla, da ga razstreliš, razen če lahko dosežeš, da bo znaten del nastanega drobiža zletel mimo Zemlje. Uničena površina pri trku namreč ne narašča linearno z energijo trka (ki pa narašča linearno z maso oz. volumnom)! Tisoč 100 meterskih skal tako uniči parkrat več površine, kot ena 1 km skala. Globalne posledice so pa v obeh primerih verjetno približno enake.
Pozabi udarne valove - jih ni v vesolju :). Treba se je zanesti na ob jedrski eksploziji sproščene delce (jedra, nevtroni, gama žarki...).
Drugo je, če je telo že preblizu, da bi ga lahko uspešno preusmerili - v tem primeru nima smisla, da ga razstreliš, razen če lahko dosežeš, da bo znaten del nastanega drobiža zletel mimo Zemlje. Uničena površina pri trku namreč ne narašča linearno z energijo trka (ki pa narašča linearno z maso oz. volumnom)! Tisoč 100 meterskih skal tako uniči parkrat več površine, kot ena 1 km skala. Globalne posledice so pa v obeh primerih verjetno približno enake.
rakete sukcesivno detoniraš na primerni razdalji in poziciji, da udarni valovi pomalem odrivajo tak meteor z trajektorije
Pozabi udarne valove - jih ni v vesolju :). Treba se je zanesti na ob jedrski eksploziji sproščene delce (jedra, nevtroni, gama žarki...).
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: frudi ()
M-XXXX ::
Tisoč 100 meterskih skal tako uniči parkrat več površine, kot ena 1 km skala. Globalne posledice so pa v obeh primerih verjetno približno enake.
Pozabljaš na nekaj ZELO pomembnega. Ko bo 1km skala letela proti zemlji, bo le delček zgorel v atmonsferi, če pa bo letelo 100 majhnih pa bodo zgorele v atmonsferi, tiste ki pa bodo prišle do tal pa bodo zenemarljivo majhne....
Nastane pa problem če razrtreliš 10km skalo na 10 manjših (1km skal)
frudi ::
Ko bo 1km skala letela proti zemlji, bo le delček zgorel v atmonsferi, če pa bo letelo 100 majhnih pa bodo zgorele v atmonsferi, tiste ki pa bodo prišle do tal pa bodo zenemarljivo majhne...
50-100 m veliko stvar je pred 100 leti razneslo nad Tungusko s predvideno močjo reda 10 Megaton TNT. Par tisoč takih skalc ni ravno 'zanemarljivih', večina jih lahko (glede na vpadni kot, hitrost in sestavo) še vedno doseže površino ali pa jih raznese par km nad njo (kar je lahko še bolj uničujoče za neposredno okolico).
Nastane pa problem če razrtreliš 10km skalo na 10 manjših (1km skal)
Če ti to uspe, si že za 100x izboljšal situacijo :). Edino še razloži, kam bo izginilo ostalih 99% snovi?
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)
edge540 ::
Resno, še vedno me zanima kako bi lahko zvrtal 200 metrov globoko luknjo v meteorit iz trde kovinske litine? Kaj veš, mogoče hudič leti blizu Sonca pa je kaljen
M-XXXX ::
50-100 m veliko stvar je pred 100 leti razneslo nad Tungusko s predvideno močjo reda 10 Megaton TNT.
Si me narobe razumel. Moj point je bil da je ogromna razlika med tem ali vztopi 1x 1km skala in izparadi med vztopom v ozračje na 900m (nimam pojma, kolikšna bi bila dejanska končna velikost), ali pa da vstopi 10x 100m skal in te v zraku izparijo na recimo 10m.
Nastane pa problem če razrtreliš 10km skalo na 10 manjših (1km skal)
Tole je bilo mišljeno malo sarkasitično. Hotel sem povdariti da bo 10 skal po 1km še vseeno OGROMNO škode.
Edino še razloži, kam bo izginilo ostalih 99% snovi?
Če imaš ogromno število majhnih kamnov (vesoljskega "peska"
) bo izparelo v zraku tako da nebi bilo kašnega večjega vpliva na Zemljo, v primerjavi na trk, Zgodovina sprememb…
- spremenil: M-XXXX ()
Saladin ::
Resno, še vedno me zanima kako bi lahko zvrtal 200 metrov globoko luknjo v meteorit iz trde kovinske litine?
Enostavno:
You don't ;)
Če je res mrcina iz železa potem je nujna zgodnja napoved in počasno deflektiranje, da zgreši Zemljo. Ali pa ga (z nekaj sreče) tako preusmeriš, da trči v kak drug planet našega sončnega sistema.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Thomas ::
Me prov impresionira, kako slabe predstave imate o razsežnostih. Vzemimo Tutatis! Pa vzemimo, da je še precej večji kot je. Da ima kar 1000 km v premeru in je okrogel, kar sicer ni. Pa ga razstrelimo na kose s premerom 1 kilometer, ko je par sto milijonov kilometrov daleč.
Ko se bo sfera šplitarjev razširila do nas, bo komaj en kos treščil na Zemljo. Komaj. Iz geometrijkih in razlogov poštevanke.
Pa govorimo o bližnjem "Tutaisu" ne pa o precej bolj oddaljenih in bistveno manjših kometih. Takih, sestavljenih iz milijonkrat manj kilometrskih skal.
Ni kruha iz tega brašna, kdor zna šteti.
Pa če bi že kakšen šplitar letel proti nam, bi mu bili lažje kos kot prvotnemu zalogaju. Logično.
Razočaran.
Ko se bo sfera šplitarjev razširila do nas, bo komaj en kos treščil na Zemljo. Komaj. Iz geometrijkih in razlogov poštevanke.
Pa govorimo o bližnjem "Tutaisu" ne pa o precej bolj oddaljenih in bistveno manjših kometih. Takih, sestavljenih iz milijonkrat manj kilometrskih skal.
Ni kruha iz tega brašna, kdor zna šteti.
Pa če bi že kakšen šplitar letel proti nam, bi mu bili lažje kos kot prvotnemu zalogaju. Logično.
Razočaran.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Mah niti ne razočaran. Težko je pričakovati od ljudi, da se bodo uprli Holivudskemu pranju možgan, katero traja že celo življenje.
Razen tega, isti "premislek" o nevarnosti ostankov po eksploziji grozečega nam kamna, nonstop gonijo po NGC, DC in TV Lublana 2.
Razen tega, isti "premislek" o nevarnosti ostankov po eksploziji grozečega nam kamna, nonstop gonijo po NGC, DC in TV Lublana 2.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
M-XXXX ::
Nebi pa slučajno pomislil da bi naš kamen opazili zelo pozno in ga raztrelili v bližini zemlje, v tem primeru pa naša debata ni tako sfaljena, kar pa se mi zdi bolj realno, ker najbrž nimajo pripravljenih nekih raket, ki bi lahko takoj odletele.
Če pa zadevo opazimo dovolj zgodaj in dejansko nek eksploziv spravimo do njega in ko je še zelo oddaljen od Zemlje pa ga le rabimo prestaviti iz njegova prejšnega tira kar pa seveda pomeni dlje je, manši je potrebni kot spremembe poti iz osnovnega tira...
Če pa zadevo opazimo dovolj zgodaj in dejansko nek eksploziv spravimo do njega in ko je še zelo oddaljen od Zemlje pa ga le rabimo prestaviti iz njegova prejšnega tira kar pa seveda pomeni dlje je, manši je potrebni kot spremembe poti iz osnovnega tira...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: M-XXXX ()
Pyr0Beast ::
A velik komet povzroči manj škode, kot trije manjši.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Thomas ::
Nebi pa slučajno pomislil da bi naš kamen opazili zelo pozno in ga raztrelili v bližini zemlje, v tem primeru pa naša debata ni tako sfaljena, kar pa se mi zdi bolj realno, ker najbrž nimajo pripravljenih nekih raket, ki bi lahko takoj odletele.
Če je asteroid, ga bomo opazili precej napravljenih orbit pred trkom. Tako, da bo parkrat prišel v bližino in spet odletel stran.
Če je komet, ga poznamo že od prej in vemo kje ga srečati - daleč proč. Time for action is then now!
Če je komet, ki je prvič v par stoletjih prišel naokoli, je ta moment še zelo daleč od Zemlje.
Če je majhna skala, ki jo bomo opazili malo pred trkom ... nimamo kaj dosti narediti. Iti v klet, polno krompirja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
frudi ::
Težko je pričakovati od ljudi, da se bodo uprli Holivudskemu pranju možgan, katero traja že celo življenje.
Prej bi rekel, da je Holivudsko pranje možganov ravno obratno - da je edina obramba ravno razstrelitev, pa magari, če asteroid že gazi po geostacionarnih satelitih. Ali pa sem samo jaz zgrešil kak normalen film na to temo...
Sicer sem že prej napisal isto - če je objekt dovolj daleč, da ga dejansko lahko dovolj preusmerimo, je magari tudi razstrelitev smiselna. Če je že preblizu, pač ni.
Pa še vseeno je v prvem primeru boljša opcija, da preusmerimo asteroid oz. komet kot celoto; sploh če gre za kak NEA s kratko periodo. Kdo bo pa vsako leto sledil tisoče potencialno nevarnih ostankov? Nimam nič proti dvema novima meteorskima plohama letno, a kaj ko bi vmes padlo dol še marsikaj večjega
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)
Thomas ::
Seveda, da razstrelitev NI SMISELNA. Boljš samo sunt v stran. asno.
Le ideja, da potem cel kup ostankov zadene Zemljo, NI pravilna. ZELO napačna je. KVEČJEMU en manjši kos lahko obdrži smer in hitrost potovanja.
Le ideja, da potem cel kup ostankov zadene Zemljo, NI pravilna. ZELO napačna je. KVEČJEMU en manjši kos lahko obdrži smer in hitrost potovanja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
BigWhale ::
Saj, ce bi ga razstrelili kakih 100.000km preden nas zadane, bi nas precej manjsih kosov verjetno res zadelo. Ampak takrat itak nima vec smisla, da ga sploh ciljamo. ;>
Thomas ::
Ker poglejte, kdo je še vidu eksplozijo, kjer iz centra letijo delčki po vzporednih linijah? Noben.
To bi pa morali, glede na Holivudska doktrino, ki se je mnogi čvrsto oklepajo.
No, druga, podobno neumna Holivudska ideja je ta, da to delamo v višini kamor leti Spejs Škatl.
Hehe ..
To bi pa morali, glede na Holivudska doktrino, ki se je mnogi čvrsto oklepajo.
No, druga, podobno neumna Holivudska ideja je ta, da to delamo v višini kamor leti Spejs Škatl.
Hehe ..
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
In seveda, še to. Če bi v enem kosu vsak dan padlo, kar pade v obliki zrnc in prahu, bi imeli vsak dan eno dobro "atomsko eksplozijo" nekje na Zemlji.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
kixs ::
Ce ti rata komet razstrelit tako, kot eksplodira bomba, ala-ti-vera! Pa verjetno sam ves, da to ni mogoce - niti pod razno.
Predvsem pa gre tu za moc eksplozije. Za neko telo, ki ima premer nekaj kilometrov in precej veliko maso, pa to leti z nekaj deset kilometri na sekundo, pa se vprasaj kaj bo ena ali vec raket naredilo? Bore malo! Gre samo za povrsinske poskodbe. Kaj naredi atomska bomba na povrsini zemlje? En krater in kolikor je velik krater, toliko materijala gre v zrak, to je pa tudi vse.
Predvsem pa gre tu za moc eksplozije. Za neko telo, ki ima premer nekaj kilometrov in precej veliko maso, pa to leti z nekaj deset kilometri na sekundo, pa se vprasaj kaj bo ena ali vec raket naredilo? Bore malo! Gre samo za povrsinske poskodbe. Kaj naredi atomska bomba na povrsini zemlje? En krater in kolikor je velik krater, toliko materijala gre v zrak, to je pa tudi vse.
molotov ::
Kako so hitri tej veliki "kamni"? (povprečno)
če so zelo hitri, se koščki manj razpršijo glede na prepotovano razdaljo in če je bomba švoh, da komaj razbije kamen, potem lahko zgleda kot v filmu. imo
(itak da ne letijo po vzporednih linijah , ampak lahko je kot majhen )
če so zelo hitri, se koščki manj razpršijo glede na prepotovano razdaljo in če je bomba švoh, da komaj razbije kamen, potem lahko zgleda kot v filmu. imo
(itak da ne letijo po vzporednih linijah , ampak lahko je kot majhen )
Thomas ::
Ce ti rata komet razstrelit tako, kot eksplodira bomba, ala-ti-vera! Pa verjetno sam ves, da to ni mogoce - niti pod razno.
Dost slabo poznaš razmere, moram rečt.
Za razstrelitev skale, 10 kilometrov velike, rabiš manj energije, kot jo sprosti ena atomska eksplozija. Manj, kot rabiš goriva, da do tja prineseš gerete za vrtanje in razstrel.
Energija za razbitje kamna je precej majhna. Sila s katero premaguješ njegovo natezno trdnost, krat kakšen milimeter daleč, da intermolekularne sile pocrkajo.
Z enim kJ razbiješ ornk skalo na več kosov. Če se stvari pametno lotiš, seveda.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Energija, potrebna za razkosanje skale na pol, gre gor s kvadratom premera skale.
Energija, potrebna za razkosanje skale na kose po 1 kubični seženj, gre gor s kubom premera skale.
Če za MJ razbiješ kubični meter veliko na seženjske kose, boš za kilometrsko rabil milijardokrat več. Eno atomsko.
A zakaj bi razbijali, če je sunek vstran še bistveno cenejši? Če seveda pravočasno zagledaš skalo, ko je še dovolj od daleč. Recimo pet krogov okoli Sonca. Samo pokneš eno atomsko dovolj blizu, pa bo šla papa. Ni treba nič rezat. Komet samo poštupaš s sajami, pa bo sam spremenil svojo grozečo tirnico.
No big deal, če imaš desetletja okna.
Energija, potrebna za razkosanje skale na kose po 1 kubični seženj, gre gor s kubom premera skale.
Če za MJ razbiješ kubični meter veliko na seženjske kose, boš za kilometrsko rabil milijardokrat več. Eno atomsko.
A zakaj bi razbijali, če je sunek vstran še bistveno cenejši? Če seveda pravočasno zagledaš skalo, ko je še dovolj od daleč. Recimo pet krogov okoli Sonca. Samo pokneš eno atomsko dovolj blizu, pa bo šla papa. Ni treba nič rezat. Komet samo poštupaš s sajami, pa bo sam spremenil svojo grozečo tirnico.
No big deal, če imaš desetletja okna.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
imagodei ::
BW:
Ja, ampak v naslednjih 10 milijonih letih lahko pomeni npr. že čez 2 leti ali čez 30 let...
No, tak killer rock, ki je zbrisal dinozavre bi nas utegnil, oziroma nas verjetno bo zadel v nekaj deset milijonov letih.
Ja, ampak v naslednjih 10 milijonih letih lahko pomeni npr. že čez 2 leti ali čez 30 let...
- Hoc est qui sumus -
imagodei ::
Ja, samo ta killer rock ne ve tega. Njemu je vseeno, se giblje tako, kot narekuje fizika. Mogoče pa v resnici že 10 milijonov let čaka.
- Hoc est qui sumus -
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Možnost trka asteroida v Zemljo leta 2029? (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 12714 (7526) | BigWhale |
| » | Asteroid obvozil Zemljo (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 7826 (5106) | cegu |
| » | Asteroid bo trčil v Mars? (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 9415 (6960) | Thomas |
| » | Padec asteroida na zemljo grozi leta 2029 (strani: 1 2 )Oddelek: Problemi človeštva | 9204 (6846) | Thomas |
| » | Earth almost put on impact alert (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 7752 (6133) | keber |