» »

Asteroid bo trčil v Mars?

Asteroid bo trčil v Mars?

strani: 1 2 »

Thomas ::

> No... sej zadeva verjetno ni mišljena kot simulacija.. le artiš prikaz. Sem pa prilimal, ker ravno paše k temi debate.

Odličen link si dal. Napake le niso najbolj pomembne.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Cash ::

Mislim, da asteroid na videu ni počasen, ampak zelo hiter, vendar to ni opaziti, ker je tako velik. Skozi atmosfero prileti v sekundi, dveh - to pa je zelo hitro

Thomas ::

Zelo hiter je ja. Vsaj ene 100 km/s bi mu prisodil. Zato bi pa moralo biti vse belo, če ne že modrikasto, ob trku z Zemljo. Tudi ima vsaj ene 1000 km premera, tko od oka.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

The_hammer ::

Tej morš met pa dobro oko ;) (verjetno si mislo 1000 m)
Intel E6420@2950, 7900 gto, 2gb,seagate baracuda 160,Keyboard G11,
Mouse mx518,Mouse surface Razer eXactMat, Speed link Medusa 5.1,
Enermax liberty 500W

Thomas ::

Atmosfera je na videz visoka kolk, na oko? 50 km? No, potem ima ta reč ene 500, 1000 km v premeru. 59. sekunda filma.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Tudi glede na premer zemlje je Thomas kar natančno uganil - 1000 km je približno desetina zemljinega premera. Kolikor pač lahko sklepamo iz perspektiv, ki so ponujene v filmčku, je bunka ravno približno toliko velika.

The_hammer ::

Potem vzamem nazaj. MY BAD. :8)
Intel E6420@2950, 7900 gto, 2gb,seagate baracuda 160,Keyboard G11,
Mouse mx518,Mouse surface Razer eXactMat, Speed link Medusa 5.1,
Enermax liberty 500W

Saladin ::

Včeraj sem gledal dokumentarec z tem filmom.

Prav ta simulacija naj bi prikazovala asteroid z 500 km premera in hitrostjo 72 km/s, ki udari nekje na Pacifiku v bližini Japonske.

Udar bi olupil plašč Zemlje (prvotni val na simulaciji, katerega obseg kraterja je viden na koncu) in razbeljeni kosi bi kot meteoriti padali po skoraj celotni površini Zemlje (ter dramatično zvišali temperaturo atmosfere).

Dramatično pa se obenem ustvari uplinjen oblak staljene materije, ki potem šiba po celotni površini Zemlje in skuri vse na njej.

Baje naj bi takšen trk Zemlja doživela cca. 6x v svoji zgodovini in določene bakterije, globoko pod zemeljsko površino, so to preživele.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Saladin ()

BigWhale ::

Hja, ce bi olupil plasc, potem dvomim, da bi kaka bakterija prezivela. Bakterije ne zivijo nizje od plasca.

Saladin ::

Plašč je olupljen v obsegu kraterja - tam itak nič ne preživi.

Zanimivo pa je, da se ne razširi nek površinski val, ki bi celoten zemeljski plašč kaj drastično deformiral - efekt je pretežno atmosferski.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Nejc Pintar ::

Koliko bi se udarec takega meteorita čutil globoko v marijanskem jarku?
Lahko je biti prvi, če si edini!

Thomas ::

Marianski jarek bi se izsušil.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

sverde21 ::

Se prav edin način da preživiš trk takšnega asteroida je da se preseliš na luno :)
<?php echo `w`; ?>

jype ::

sverde21> Se prav edin način da preživiš trk takšnega asteroida je da se preseliš na luno

Na luni se ne dobi sveže zelenjave, tako da prej ali slej dobiš skorbut.

Saladin ::

Morda bi kaka dolga serija maksimalno močnih jedrskih eksplozij na primerni razdalji uspelo počasi premakniti meteor, da zaobide Zemljo.

ALi zgraditi primerno močne bunkerje z samozadostnim sistemo proizvajanja hrane, vode in kisika.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Saladin ()

Thomas ::

> Morda bi kaka dolga serija maksimalno močnih jedrskih eksplozij na primerni razdalji uspelo počasi premakniti meteor, da zaobide Zemljo.

Za asteroid takele velikosti (~1000 km premera), bi vsaj za 1000 let vnaprej lahko izračunali, da se bomo z njim trčili. In ga preusmerili magari z nuklearnimi eksplozijami.

Resno nevarnost pa bi pomenili vsi, ki so večji od kilometra. Zelo resno nevarnost. Tudi časa za reagiranje pri tako majhnih je manj, bi jih bilo pa na isti način možno odvrtniti.

Dokler je naša civilizacija vsaj na temle nivoju, je strah odveč. Brez nje, je pa samo vprašanje časa, da gremo med izbrisane. Najbrž ne prav kratkega časa, ampak kakih ~100 milijonov let.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Saladin ::

Za asteroid takele velikosti (~1000 km premera),

500 km ;)
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Thomas ::

Ja, OK, pa 500.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Saladin ::

Z&T pač ;)

Atmosfera je pri vseh teh udarih še najbolj ranljiv element - bo nanotehnologija sposobna kakšnega globalnega filtriranja ali modificiranja atmosfere (v pozitivnem smislu)?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Thomas ::

Seveda, zakaj pa ne. Smo pa že zdaj zmožni vsak večer politi ceste, da odnese prah z njih in se poveča kvaliteta zraka, ki ga dihamo.

Pa to delamo?

Ne, v glavnem ne.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Vikking ::

Zanima me če so sploh v Tunguski (1908) odkrili sledi asteroida (krater...)

Spada v to temo, če katerega zanima: slike karaterjev na zemlji

gani-med ::

Sledi so seveda odkrili, kraterja pa ni, ker je meteorit zgorel in razpadel že v ozračju na višini približno 8 km. Poleg podrtih in požganih dreves na zelo širokem področju, so detektirali tudi povečane koncentracije niklja in iridija, kar je značilno za meteorite.
Kometi so vodeni, asteroidi pa kamniti.

Lani je neka Italijanska ekipca trdila, da so našli jezero, ki naj bi bilo ostanek padca meteorta, vendar se je izkazalo, da je omenjeni krater star že najmanj 5000 let.


Letos je torej stoletnica Tunguske.
Frekvenca padcev tako velikih kosov (5-10 km) je ocenjena na 300 let, manjši meteoriti pa padajo na Zemljo vsak dan in jih na nebu opazimo kot utrinke.
CO2 is the elixir of life.

Thomas ::

> Frekvenca padcev tako velikih kosov (5-10 km) je ocenjena na 300 let,

Ah, ne, ne. Tako veliki kosi padejo na ~100 milijonov let.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gani-med ::

Tale "majhen" 8 kilometrski kos iz Tungunske ni tako redek, da bi padel komaj na vsakih 100 milijonov let.
100 my bi bi bolj držalo za večje kose, naprimer 100-200 km premera, kakršen je bil tudi tisti, ki je počistil dinozavre pred 65 milijoni let.

Natančnejše ocene je sicer podal že pred desetletjem preminuli strokovnjak za asteroide Shoemaker. (Po njem je bil imenovan tudi znameniti SL9, ki je padel na Jupiter leta 1994.)
CO2 is the elixir of life.

jest10 ::

Tanguska 8 km? Ja pa kaj še!

Thomas ::

Krater je hitro en kilometer velik, krater. Ampak "njegov meteor" je mogoče 10 metrov.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gani-med ::

8 km nam morda zgleda veliko, vendar je v astronomskih razmerah to še vedno le vesoljski prah.

Morda Tungunški ni bil ravno premera 8 km, po sprejetih ocenah je bil njegov premer nekje med 5 in 10 km.
CO2 is the elixir of life.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gani-med ()

jest10 ::

Za kamen, ki je pokopal dinozavre se govori, da naj bi imel okoli 10km. Ti pa, da naj bi tale v Tanguski imel 8km?

gani-med ::

Pišem neumnosti, v Tunguski je eksplodiral na višini 8 km
Velik je bil pa kvečjemu 100 m
CO2 is the elixir of life.

jest10 ::

No, to je pa že bolje:D

jype ::

Ja, ni padel na tla.

Vikking, odličen link. Vsak krater ima natančno popisane geološke značilnosti.

gani-med ::

Ne vem iz katerega kota spomina sem potegnil cifro 8 km, ki mi ne zgleda kaj prida velika >:D

Najverjetneje pa zdaj tega ne bi pisali, če bi imel tale iz Tunguske res 8 km v premeru ...
CO2 is the elixir of life.

gani-med ::

Ja, masa objekta, ki je zgorel nad Tungusko je ocenjena na 5 milijonov ton,
hitrost pa na 40 km/s. Priletel naj bi pod kotom 30 stopinj glede na tla.

Glede na nižjo gostoto, bi lahko v premeru meril tudi do 1 km.
Natančne cifre pa tako ne bomo nikoli vedeli.

Za računanje kinetične energije so to najpomembnejši podatki, medtem ko je sam premer dokaj relativna zadeva, če ne poznamo mase in hitrosti.
CO2 is the elixir of life.

Thomas ::

Če bi bil kot snežinka, bi bil lahko precej velik. Ampak bi ga potem razsule plimske sile Osončja že prej in ne bi v kosu priletel na Zemljo.

Z gostoto vode ali kamna, bi pa rabil kakšne 100 metrov za milijon ton.

~100 metrov je IMHO taprava številka.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gani-med ::

Oziroma 500 m za 5 milijonov ton.
Če je bil nepravilne (podolgovate) oblike, kar je za asteroide nekaj običajnejšega kot oblika krogle, bi lahko v premeru meril tudi več, tja do 1 km.
CO2 is the elixir of life.

Thomas ::

> Oziroma 500 m za 5 milijonov ton.

Ne. Pri 500 m bi imel že preko 100 milijonov ton, pri gostoti vode. S kubom gre.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gani-med ::

Zasledil sem podatek, da je gostota meteorjev manjša od 0,01 g/cm3 predvsem zaradi velike poroznosti materiala.

edit:
Masa gre res s kubom , oziroma s prostornino.
Zaradi nepravilne oblike objektov te velikosti, bi lahko 5 enakih kosov (po milijon ton) postavili enega zraven drugega in povečali premer 5x.
CO2 is the elixir of life.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gani-med ()

sverde21 ::

Na luni se ne dobi sveže zelenjave, tako da prej ali slej dobiš skorbut.

Ja jo pa nasadiš :) AFAIK rabijo rastline za rast zrak in svetlobo. Oboje se da umetno zagotovit, seveda s pomočjo kakšne jedrske elektrarne, ki jo rabiš za štrom, ki napaja filtre in luči.
<?php echo `w`; ?>

gani-med ::

Če bi asteroid WD5 zadel Mars, bi se sprostilo 3 MT (megaton TNT) energije.

Ob tem sem se spomnil asteroida, ki je leta 1989 Zemljo zgrešil le za 6 ur in ki je v premeru meril 300 m. Ob morebitnem trku z Zemljo bi se takrat sprostilo 2500 MT energije
(za primerjavo, najmočnejša hidrogenska "Car bomba" sprosti "le" 100 MT energije)

Taka bližnja srečanja z nekoliko večjimi asteroidi, ki ostanejo večinoma neopažena, se menda dogodijo vsake 2-3 leta.

Zemljino orbito seka ali jo bo v bližnji prihodnosti sekalo približno 1000 asteroidov premera večjega od 1 km.
Če zraven štejemo tudi nekoliko manjše > 500 m, so jih do zdaj našteli približno 4500, kolikšno je dejansko število potencialno nevarnih objektov v bližini Zemlje ni znano.

Do drugega največjega asteroida (iz te potencialno nevarne združbe) po imenu Eros, ki meri 33 x 13 x 13 km, so pred leti poslali sondo, ki je naredila veliko zanimivih bližnjih posnetkov. Ekscentrične krožnice (elipse) teh asteroidov so nestabilne in kratkega veka, tako se bo tudi Erosova v naslednjem milijonu letih že toliko spremenila, da bo sekala krožnico Zemlje, kar zna biti nevarno.
CO2 is the elixir of life.

jest10 ::

Thomas ::

No, tud u redu. OK.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
strani: 1 2 »


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Možnost trka asteroida v Zemljo leta 2029? (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
896761 (1573) BigWhale
»

Se vidi s teleskopom Mars?

Oddelek: Znanost in tehnologija
172768 (1768) Zero0ne

Nebo pada (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
18712768 (7257) gzibret
»

Earth almost put on impact alert (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
574638 (3019) keber
»

NASA odkrila grozeč Asteroid

Oddelek: Loža
281671 (958) Thomas

Več podobnih tem