» »

Prenos podatkov z nadsvetlobno hitrostjo part II.

Prenos podatkov z nadsvetlobno hitrostjo part II.

Saladin ::

Pred časom je obstajala podobna tema, kjer ste dodobra razčistili, da prenos podatkov z nadsvetlobno hitrostjo ni možen.

Naj nekdo spoji tale post z staro temo - če ne, bom tukaj nadaljeval.

Intriganten mi je namreč primer izjemno dolgega droga, ki bi ga udaril z ene strani. Premik celotnega droga "naj" bi se zgodil instantno, torej hitreje od hitrosti svetlobe.
Situacija seveda ni taka, ker smo omejeni z medsebojnim premikanjem samih delcev, atomov, itd. znotraj materiala droga.

Zanima pa me teoretičen primer, kjer bi imel en takšen drog iz enega samega homogenega delca. Torej en makroskopski delec, ki ni sestavljen iz manjših gradnikov.
Čist kot primer - vzemimo hipotetičen preon (predpostavimo da je to osnovni gradnik materije), ki se je ob "big ripu" zaradi ekspanzije vesolja raztegnil na drog velikosti sončnega sistema.

Če udarimo tale "en" drog/delec z ene strani - bi se potemtakem celoten drog pomaknil resnično instantno (zanemarimo probleme merjenja in ekstremnih okolnosti v primeru big ripa - zanima me čisto teoretično)?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

WarpedGone ::

Po moje je edini pravilni odgovor na takšno vprašanje: Syntax error - napaka v vprašanju.

Predvidevaš stvar, ki ne obstaja v dimenzijah, kjer "velja" relativnost in sprašuješ, če bi takšna reč "kršila" fiziko. Ja, tako kot jo krši dedek mraz. Če pa vse skupaj pozumiraš v okolje kjer naj bi takšni delci obstajali - recimo kvarki - pa te zadene druga reč. Tako "nizko" pa relativnost, kot jo sedaj razumemo, nekako ne špila. So druga pravila, recimo tisto, da sploh ne morš natančno zmerit stvar, da bi lahko ugotavljal kako hitro se je "desni rob" kvarka premaknil.

Podobno kot bi vprašal, kakšne barve je atom, al pa kakšnega okusa je rumena svetloba - "does not apply".
Zbogom in hvala za vse ribe

Saladin ::

Predvidevaš stvar, ki ne obstaja v dimenzijah, kjer "velja" relativnost in sprašuješ, če bi takšna reč "kršila" fiziko.

Saj se zavedam, da se gre zgolj za miselni eksperiment.

AMpak če lahko kredibilni fiziki teoretizirajo o teoretskem obnašanju preona (in možnosti delca velikosti galaksije), zakaj je avtomatsko "syntax error" vprašati omenjeno vprašanje o njegovem obnašanju?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

WarpedGone ::

Tudi kredibilni fiziki so podvrženi syntax errorjem. Matematika je skoraj kot list papirja. Prenese vse, kar ustreza izbeanim aksiomom in danim postulatom logike. Če je nekaj možno v neki teoriji, niti slučajno še ne pomeni, da pa obstaja tudi tam zunaj.

Obstoj takšnega "makroskopskega delca" bi povzročil zelo čudno obnašanje okoliškega prostora in časa. Je hudo vprašanje, če v njegovi okolici sploh lahko uporabljaš svetlobno hitrost kot neko merodajno količino.
Zbogom in hvala za vse ribe

jype ::

No, ko je že tako jasno vprašal... Ja, na papirju to gre. Tako kot perpetuum mobile, če zanemariš trenje, recimo.

Thomas ::

Prenos informacije s togo palico gre s hitrostjo zvoka v tisti palice. Idealne palice, kjer bi bila hitrost zvoka nadsvetlobna, pa v Vesolju nimamo.

Tako, da to ne gre.

Še vedno mi pa ni jasno, kako bi se gravitacijski vpliv ne širil z nadsvetlobno hitrostjo, energija se pa ne bi izgubljala. To mi pa NI JASNO.

Ampak ne bi mogel reči, da kaj prida trpim s to nerazčiščeno dilemo. Samo mau me firbec matra, kako je.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Saladin ::

Idealne palice, kjer bi bila hitrost zvoka nadsvetlobna, pa v Vesolju nimamo.

Govorimo o striktno hipotetični palici oz. delcu.

Kako pa je z stisljivostjo?
A se da tako popolnoma homogeno palico iz enega delca sploh razvleči oz. stisniti (glede na to, da nimaš prostora med vezmi materiala oz. da sploh nimaš vezi)?
Ali so lastnosti osnovnega delca nespremenljive?

Če koga moti primer makroskopskega delca, pa naj razmišlja o vidika osnovnega gradnika materije.
AMpak pri tako malih velikostih ne moreš izmeriti niti samega delca, kaj šele primerjati njegove lastnosti, po katerih sprašujem.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

AtaStrudl ::

Predpostavljam, da se je originalna diskusija nanasala na poskuse prof. Nimtza:

G%C3%BCnter Nimtz @ Wikipedia

Jaz sem zanj prvic slisal na neki nemski TV... Ker sem na sliki videl svoje priljubljene igrace (lijaki za tricentimetrske valove in HP8510), se mi je zbudil firbec.

Izkazalo se je, da gre za stvari, ki smo se jih ucili v soli, pa se ni nihce spomnil, da bi jih tako interpretiral...

Namrec, resitev valovne encabe v za valove "prepovedanih" razmerah (n. pr. podkriticen valovod, ali pa ce naredis "prepovedan pas" s periodicno strukturo, ali pa popolni notranji odboj (tiste prizme..)) ima cisto realen eksponent.
To pomeni, da jakost polja pada eksponencialno z razdaljo (stver ne "nese" prav dalec), pa tudi, da se faza z razdaljo ne spreminja - torej se polje po vsej razdalji spreminja "istocasno".

Meritev faze lahko naredis v praksi (zato HP8510), pri meritvi casa pa se zaplete...
Namrec, ker stvar ne nese prav dalec, je razlika v casu med svetlobno in neskoncno hitrostjo zelo majhna, za njeno meritev bi rabili vec pasovne sirine, kot jo ti prepovedani pasovi omogocajo - zato tudi ni uporabna v praksi.

Da pa je moz 3cm valove moduliral z Mozartom, pa kaze, da ima smisel za show!

LP!

Zgodovina sprememb…

Pyr0Beast ::

Delec je daleč preveč elastičen, da bi ga kr tako odbil. (Sicer ne zgleda, se pa obnaša kakor žoga)
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

destroyer2k ::

Ah sem raje kr zbrisal post si.

Saladin

Drugače pa o tej stvari poglej pod nemške raziskave, ker onim je uspelo nekaj v tej smeri.

Zgodovina sprememb…

KaRkY ::

Žal nisem prebral orginalne teme zato nevem če je gdo tu to omeno ampak na bi obstajal (to seveda je še vedno teorija) delec po imenu tachyon. Po teoriji bi naj ta delec potoval samo s hitrostjo večjo od svetlobe in bi za njega bilo nemogoče potovati pod svetlobno hitrostjo. Ampak to je čista teorija nobeden še ni mogel dokazati da sploh v resnici obstaja.

imagodei ::

Torej,

imam drog, dolg 2 svetlobni leti.

Drog počasi premaknem lateralno, torej tako, da ga premaknem v smeri, v kateri leži.

Argumentacija je torej, da bi bil ta drog toliko elastičen, da bi se premik na drugi strani droga (2 svetlobni leti proč) poznal v najboljšem primeru šele po dobrih dveh letih?
- Hoc est qui sumus -

Thomas ::

Po 100000 letih, nekako!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

imagodei ::

Hm, ne rečem, da ni možno, se mi pa zdi skrajno čudno. Seveda ob aplikaciji Newtnove fizike iz vsakodnevnega življenja na primer droga z dolžino 2 sv. leti...

Na kratke razdalje deluje, kot da je premik druge strani droga hipen.
- Hoc est qui sumus -

Thomas ::

Ma deluje figo! Motnja se giba s hitrostjo 5 do 6 km/s, če imaš jekleno palico. Pri diamantni, po moje ene 10 km/s - od oka rečem.

Ti pa nimaš ravno dobrega filinga za te zadeve, imago. Smo to videli že prej, ko si se zraven še bedno usajal čez mojo milost.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

WarpedGone ::

Razglabljate, kako za dedka mraza pa ne velja fizika, torej je nekaj narobe s fiziko.
Zbogom in hvala za vse ribe

TESKAn ::

Če hočeš priemrjavo, primerjaj par svetlobnih let dolgo palico iz poljubnega (realnega) materiala z metrsko palico iz ene mehke gume.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

imagodei ::

Thomas> "Ma deluje figo! Motnja se giba s hitrostjo 5 do 6 km/s, če imaš jekleno palico. Pri diamantni, po moje ene 10 km/s - od oka rečem."

Motnja se giba s tako hitrostjo, če po njej vžgeš, to mi je jasno. To bi razumel tudi pri 100 m dolgem drogu. Vendar pa, če 100m dolg drog lateralno premakneš, pa ni najbolj očitno, da se bo drug konec palice premaknil šele po času T=x/v. Torej za tale drog in hitrost 6 km/s je T=0,016 sek...

Thomas> "Ti pa nimaš ravno dobrega filinga za te zadeve, imago. Smo to videli že prej, ko si se zraven še bedno usajal čez mojo milost."

1.) v zgornjem postu nikjer ničesar ne zatrjujem kategorično.
2.) grow up. Zate sicer ne morem rečt, da nimaš filinga, te pa ta filing velikokrat vara. Še večkrat imaš pa namesto filinga samo eno mnenje, ki ostaja mnenje, dokler nisi na to temo sposoben povedat kaj več, kot zgolj "To je tako" in "Čudni ste vsi, ki tega ne vidite". (Je pa res, da tudi slepa kura zrno najde in od časa do časa po statistiki še tako čudno mnenje mora ustrezati dejanskim razmeram).
3.) Moj namen nikdar ni bil napadat tebe kot osebe, ampak zgolj tvoj jebiveter pristop. (Npr. v temi o GW nikdar nisem rekel, da se motiš, ampak sem od tebe vedno pričakoval nekaj konkretnega, nekaj z vsebino. Ne pa, da se zatikaš v to, ali atmosfera povzroča efekt tople grede ali ne. Mogoče sem pa samo razočaran zaradi dihotomije med tem, kaj obetaš in kaj dejansko si...)
- Hoc est qui sumus -

imagodei ::

TESKAn,

po premisleku (morda nisem čisto dojel) bi rekel takole.

Udarec po palici povzroči motnjo oz. vibracijo, ki se širi po materialu z omenjeno hitrostjo. Pri počasnem lateralnem pomiku droga zadeva ni tako intuitivna, dasiravno imate gotovo prav. Predstavljam si, da je počasen premik v bistvu ravno tako udarec oz. sunek sile (F*dt), ki ima za posledico ravno takšno motnjo, samo da je valovna dolžina te motnje precej daljša.
- Hoc est qui sumus -

preem ::

tale hipotetičen primer z drogom je kr neki, za ugotovitev odgovora bo pa potrebno naštudirat kvantno mehaniko. dejmo prvo počakat da u cernu odprejo tist particle accelerator, pa bomo potem toplo vodo odkrival.

Saladin ::

Udarec po palici povzroči motnjo oz. vibracijo, ki se širi po materialu z omenjeno hitrostjo.

Kolikor pa sem jaz razumel se motnja prenaša med posameznimi atomi (elektroni,...) in so prva ovira medsebojne karakteristike teh atomov (sam material) in drugo, splošna relativnost (relativna svetlobna hitrost).

Vsak drog iz "klasičnega" materiala bo tako definitivno prenašal podatke (daleč) po svetlobnmo hitrostjo.
To je že bilo obdelano.

Mene pa zanima hipotetična palica, ki nima teh notranjih vezi. Najbolj temeljni gradnik makroskopske velikosti (recimo hipotetičen, zelo raztegnjen preon).
Ker nimaš notranjih vezi (govoriš o enem zelo povečanem kvantnem delcu) in ker te v tem primeru ne omejuje svetlobna hitrost(omejitev na svetlobno hitrost je relativna omejitev), bi lahko hipotetično imel ob udarcu druga na enem koncu instantno reakcijo na drugem.

Nekdo pa je omenil, da so tudi najbolj temeljni delci elastični. Kako to deluje? Mar ni takšen delec tudi nekakšna konstanta (torej neodvisen od tlakov in temperatur)?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Pyr0Beast ::

Nekdo pa je omenil, da so tudi najbolj temeljni delci elastični. Kako to deluje? Mar ni takšen delec tudi nekakšna konstanta (torej neodvisen od tlakov in temperatur)?
Elektronska ovojnica je dokaj 'elastična'. Sicer, če si dosti vztrajen lahko delec tudi slečeš ..
...
Pri neskončno široken delecu privlak elektronov ne deluje več, pravtako bi, če bi se elektroni še vedno vrteli okoli jedra, elektroni potrebovali ogromno časa, da bi prišli z enega na drug kraj, kar pomeni, da bi bil, delec v 99% primerov brez 'zaščite'
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Saladin ::

Elektronska ovojnica je dokaj 'elastična'. Sicer, če si dosti vztrajen lahko delec tudi slečeš ..

Point osnovnega (ground-state) delca (če ni glih struna) je, da nima sestavnih delov. Je homogen, torej nima plašča, ki bi ga olupil.

In če je res absolutno homogen - kako se lahko razteza in krči?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Pyr0Beast ::

Mislil sem delec kot atom.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Saladin ::

Mislil sem delec kot atom.

Atom je deljiv (torej ni homogen) in drog iz "njih" me ne zanima.

Ali si morda mislil na atom v starogrškem smislu ("nedeljiv")?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Stratus ::

Zelo zanimiva tema ki jo prebiram že od začetka. Sploh ste zanimivi z omejitvijo na relativnostno teorijo za katero se je že sam avtor teorije na koncu spraševal koliko res drži. Priznam da nisem fizik stvar mi je pač interesantna čisto s poljudnoznanstvene smeri. Ampak nekako ne morem verjeti da je svetlobna hitrost končna zadeva v vesolju ( sem pač sucker STjevega hyperdriva :) ). V glavnem bi rekel tole po moje je skrajni čas da se pojavi nekdo ki bo znal misliti "out of the box", skratka tip ala Tesle in Einsteina ki bo postavil nove temelje fizike.
Nekateri me boste seveda spljuvali da pojma nimam in da naj raje ne komentiram če ne vem o čem govorim.
Vendar osnovno vprašanje tele teme je bil hipotetična palica, nekaj kar "recmo da bi obstajala" vi pa se trudite dokazat da taka reč ni sploh možna. Noben pa ni poskusil odgovoriti na vprašanje.
Nije žvaka za seljaka !

A ma kdo žvečilni :)

gzibret ::

> Vendar osnovno vprašanje tele teme je bil hipotetična palica, nekaj kar "recmo da bi obstajala" vi pa se trudite dokazat da taka reč ni sploh možna. Noben pa ni poskusil odgovoriti na vprašanje

Stratus. Odgovor na vprašanje je verjetno "da". Nosilci sile so tudi delci, ki pa verjetno ne morejo potovati znotraj drugih "osnovnih" delcev, ker drugače le-ti nebi bili več osnovni.

Drugače pa, če je vprašanje nesmiselno, ne moreš pričakovat pametnih odgovorov. Saladinovo vprašanje pa je ekvivalentno vprašanju, ali sploh velja gravitacijski zakon, če pa jeleni in sanke od dedka mraza letijo. Garbage in, garbage out ;) In verjetnost za letečega dedka mraza je približno enaka verjetnosti, da obstaja nekaj svetlobnih let dolg osnovni delec v obliki droga.
Vse je za neki dobr!

Thomas ::

Osnovni delci v velikosti galaksije so predvideni, za dovolj oddaljeno prihodnost, v uradnih teorijah. Oja.

Dedek Mraz in Sladinov drog pa, AFAIK, ne.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Saladin ::

Osnovni delci v velikosti galaksije so predvideni, za dovolj oddaljeno prihodnost, v uradnih teorijah. Oja.

Pa pozabi potem na moj drog.

Vzemi ta delec velikosti galaksije.
Odmisli ekstremne okoliščine (absolutna ničla, skoraj perfekten vakuum, kvantni efekti na makroskopskem nivoju, merjenje,...).
Nek event rukne ta delec (ki je popolnoma homogen, brez notranjih vezi).

Se ta pomik pozna po celotnem delcu instantno (a je nelokalen)?
Ali je taisti delec nujno elastičen in ga to "rešuje" pred morebitnimi paradoski?
In če je elastičen - od kod mu ta elastičnost?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Thomas ::

Sej delcev sploh ni. Samo verjetnost interakcije raste, bližje k "delcu" ko greš.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Stratus ::

Damn !!
Zdej ste mi pa svet podrli, a Dedka Mraza res ni !!??
Nije žvaka za seljaka !

A ma kdo žvečilni :)


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zakaj je hitrost svetlobe konstantna? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
13016132 (5282) reeves
»

Zakaj naj se ne bi bilo možno gibati hitreje od svetlobne hitrosti? (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
25954452 (45606) jype
»

Vesolje je staro 13,73 ± 0,12 milijard let! (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
7212155 (8838) Saladin
»

Neskončnost (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
968812 (7353) Thomas
»

delec - val (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
747340 (6533) Lucas

Več podobnih tem