Novice » Omrežja / internet » Raziskava o odnosu do oglaševanja
Poldi112 ::
Tezko. Sem pogledal v slovar in s tega stalisca so komunikacija.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Ziga Dolhar ::
Hmm, te je motilo morda to, da je reklamiranje primarno zgolj enostransko usmerjeno?
https://dolhar.si/
Poldi112 ::
Ja.
Pa delno tudi to da so oglasi nekaj kar ignoriras. A je potem to se komunikacija?
Pa delno tudi to da so oglasi nekaj kar ignoriras. A je potem to se komunikacija?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Poldi112 ()
Nana L. ::
Aha, je. Obstaja neverbalna komunikacija, pa tudi nekomunicirati pomeni komunicirati nekaj. Tako da, ignoranca je tudi oblika komuniciranja. Oglaševanje je včasih poimenovano prepričevalna komunikacija.
Ziga Dolhar ::
Bi rekel da je. Vse dokler je tebi nekaj komunicirano (voljeno, posredovano), pa čeprav ti to zavedno ignoriraš (in ne sledi kaka čeprav nezavedna posledica). Ni pa interakcija, to pa zagotovo.
Sicer pa poskusi jemat pojem "komunikacije" čim širše in se ne omejit na golo oglaševanje v komercialnem pomenu; preko volana ti je npr. komunicirano stanje cestišča, Windowsi pa ti z zvočnim efektom komunicirajo nek dogodek (Beep -> 'You've got mejl, mofo'). V taki luči jaz poskušam razlagat splošne pojme, saj se mi zdi, da se s tem izognem ozkogledni interpretaciji, ki bi bila posledica nekega specifičnega področja, ki je prevzelo splošen izraz in ga spremenilo v termin, pri tem pa je praksa (nehote! [to je bistveno]) zožila njegov pomen na pač najbolj pogoste primere danega dogodka.
Sicer pa poskusi jemat pojem "komunikacije" čim širše in se ne omejit na golo oglaševanje v komercialnem pomenu; preko volana ti je npr. komunicirano stanje cestišča, Windowsi pa ti z zvočnim efektom komunicirajo nek dogodek (Beep -> 'You've got mejl, mofo'). V taki luči jaz poskušam razlagat splošne pojme, saj se mi zdi, da se s tem izognem ozkogledni interpretaciji, ki bi bila posledica nekega specifičnega področja, ki je prevzelo splošen izraz in ga spremenilo v termin, pri tem pa je praksa (nehote! [to je bistveno]) zožila njegov pomen na pač najbolj pogoste primere danega dogodka.
https://dolhar.si/
Poldi112 ::
Jao, slavisti.
Se pa postavlja vprasanje, ali je smiselno vstrajati pri interpretaciji besed po slovarju, ce je vecina pomen ze oklestila?
Ker dejansko, a ti kdaj uporabljas take besedne zveze, kot si jih nastel? Da mi Linux komunicira zvocne signale in podobno? To me spominja na enega kolumnista v Monitorju, ki se ne more posloviti od prosinca in grudna.
Se pa postavlja vprasanje, ali je smiselno vstrajati pri interpretaciji besed po slovarju, ce je vecina pomen ze oklestila?
Ker dejansko, a ti kdaj uporabljas take besedne zveze, kot si jih nastel? Da mi Linux komunicira zvocne signale in podobno? To me spominja na enega kolumnista v Monitorju, ki se ne more posloviti od prosinca in grudna.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
gzibret ::
> Ker je gor zelo zanimiva in specifična populacija.
Kaj konkretno si mislila s tem: specifična populacija?
Kaj konkretno si mislila s tem: specifična populacija?
Vse je za neki dobr!
Nana L. ::
Večina vas je zelo spretnih pri izogibanju se spletnim oglasom - predvidevam, da poznate več trikov, kot splošna populacija .
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Nana L. ()
Poldi112 ::
Ko bi vsaj RL vseboval take filtre...
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
aljazh ::
Za avtorico raziskave morda zanimiva tema: Ali blokiranje oglasov krši družbeno pogodbo? (Link na slashdot.org).
Ko smo že pri oglaševanju pa me zanima še nekaj. Zakaj se govori o [i]oglasih, oglaševanju[/i] in ne o [i]reklamah, reklamiranju[/i]. Zanima me, kako komunikologi pojasnjujete razliko med tema dvema pojmoma. Ali je razlika le vrednostna, ali morda tudi vsebinska?
Sicer pa če navedem še svoje preference glede spletnega oglaševanja: Uporabljam Adblock, nastavljen je tako, da blokira oglase na straneh, ki jih pogosto obiskujem in na katerih se dalj časa zadržujem. Pop-up oglasi me ne motijo, odkar uporabljam FF Zelo me pa motijo t.i. floating ads ter oglasi z zvočno podlago. Zaradi lebdečih oglasov sem že prenehal obiskovati določene strani (oz. vsaj dokler jih niso prenehali uporabljati); četudi bi jih lahko blokiral z Adblock. Precej me motijo tudi oglasi med besedilom (npr. banner med dvema odstavkoma), kar npr. radi uporabljajo v člankih na 24ur.com. Med zelo moteče uvrščam tudi vse oglase, ki od uporabnika zahtevajo neko dejanje, če jih želijo odstraniti oz. nadaljevati z normalno navigacijo po spletni strani ali priti do želene vsebine.
Morda ne gre spregledati še enega vidika: vse več uporabnikov dostopa do spleta preko mobilnih povezav (gprs, umts, edge), kjer za obračun služi količina prenesenih podatkov. Vsak oglas torej pomeni prenos nepotrebnih podatkov, ki jih uporabnik ni zahteval oz. želel (vsaj v večini primerov, sploh če je njegovo vedenje racionalno). Pridemo torej do absurda, ko uporabnik plačuje za to (preko naročnine za količino prenesenih podatkov), da gleda oglase, ki jih tako ali tako ne želi oz. so za njega irelevantni.
Ko smo že pri oglaševanju pa me zanima še nekaj. Zakaj se govori o [i]oglasih, oglaševanju[/i] in ne o [i]reklamah, reklamiranju[/i]. Zanima me, kako komunikologi pojasnjujete razliko med tema dvema pojmoma. Ali je razlika le vrednostna, ali morda tudi vsebinska?
Sicer pa če navedem še svoje preference glede spletnega oglaševanja: Uporabljam Adblock, nastavljen je tako, da blokira oglase na straneh, ki jih pogosto obiskujem in na katerih se dalj časa zadržujem. Pop-up oglasi me ne motijo, odkar uporabljam FF Zelo me pa motijo t.i. floating ads ter oglasi z zvočno podlago. Zaradi lebdečih oglasov sem že prenehal obiskovati določene strani (oz. vsaj dokler jih niso prenehali uporabljati); četudi bi jih lahko blokiral z Adblock. Precej me motijo tudi oglasi med besedilom (npr. banner med dvema odstavkoma), kar npr. radi uporabljajo v člankih na 24ur.com. Med zelo moteče uvrščam tudi vse oglase, ki od uporabnika zahtevajo neko dejanje, če jih želijo odstraniti oz. nadaljevati z normalno navigacijo po spletni strani ali priti do želene vsebine.
Morda ne gre spregledati še enega vidika: vse več uporabnikov dostopa do spleta preko mobilnih povezav (gprs, umts, edge), kjer za obračun služi količina prenesenih podatkov. Vsak oglas torej pomeni prenos nepotrebnih podatkov, ki jih uporabnik ni zahteval oz. želel (vsaj v večini primerov, sploh če je njegovo vedenje racionalno). Pridemo torej do absurda, ko uporabnik plačuje za to (preko naročnine za količino prenesenih podatkov), da gleda oglase, ki jih tako ali tako ne želi oz. so za njega irelevantni.
poweroff ::
No, če koga zanima (iration,...)... ravno v takem tipu raziskave je pravzaprav prednost da nimaš random vzorca. Random vzorec ti da splošni odgovor, Bojano pa verjetno zanimajo ekstremi. V random vzorcu pa ekstremov dobiš zelo malo.
Valjda je pa potem treba uporabiti drugačne metode za analizo podatkov kot pri random vzorcih, oz. je interpretacija rezultatov povsem druga.
Valjda je pa potem treba uporabiti drugačne metode za analizo podatkov kot pri random vzorcih, oz. je interpretacija rezultatov povsem druga.
sudo poweroff
poweroff ::
BBB: jaz pa sem proti usmerjenim oglasom iz enega zelo preprostega razloga. Ti praviš, da mora biti oglaševalec dober psiholog in sociolog. to ni res. Mora biti dober Nadzornik. Usmerjeno oglaševanje predpostavlja obsežen nadzor. Oglaševalec o meni zvere podatke in rekonstruira moje navade in želje. In mi potem proda personalizitran oglas.
Ampak jaz mislim, da je to kaj jem, kako se oblačim in kdaj hodim na WC izključno moja stvar. In mi nihče ne bo gledal v krožnik in v školjko.
Ampak jaz mislim, da je to kaj jem, kako se oblačim in kdaj hodim na WC izključno moja stvar. In mi nihče ne bo gledal v krožnik in v školjko.
sudo poweroff
B-D_ ::
Neki je pranje možganov iz non-stop vsiljenih bannerjev ki jih zavestno ignoriraš toda podzavestno še vedno sprejmeš v podzavest in jih nekam "shraniš"... če so bannerji polni bullshit informacij kot jih je večina logično te shranitve ne registriraš, ker je itaq bullshit, toda če banner vsebuje kratko in jedernato informacijo, zna priti do tega, da ti bo spomin, ko mu boš zastavil natanko to vprašanje katerega odgovor je bil na bannerju, vrnil odgovor, ki je bil napisan uganite kje... na reklami.
Hvala lepa, take manipulacije z mojo psiho se ne grem, adblock za absolutno vse reklame!
Hvala lepa, take manipulacije z mojo psiho se ne grem, adblock za absolutno vse reklame!
kuglvinkl ::
Se spomnite zakaj so v Faranheitu 451 reklamni panoji zelo dolgi? Nadzor še iz malce druge luči. + personalizirani oglasi? Se lahko samo strinjam z Matthaiem. Mene je srh ob prizoru iz Minority Reporta, ko oglasni panoji trznejo na Cruisa.
Your focus determines your reallity
jype ::
No ja, dobrodosli v 21. stoletju. Personalizirani oglasi se ze prodajajo in so implementirani na ogromno razlicnih nacinov, zajemanje takih podatkov je se vedno legalno in dvomim, da kdo temu sploh posveca dovolj pozornosti. Tehnicnih ovir itak ni.
Televizija in radio, jumbo plakati in cajtengi pac niso mediji, ki bi lahko razlicnim ljudem predstavljali razlicne oglase. Internet tega problema nima in s tega stalisca je primernejsi za oglasevanje (vsak kar se tice tistih, ki oglasevanje prodajajo). Vprasanje je samo, ali nam bo to nekoc slo dovolj na jetra, da bomo tako zlorabo interneta, za katero placamo sami, prepovedali.
Televizija in radio, jumbo plakati in cajtengi pac niso mediji, ki bi lahko razlicnim ljudem predstavljali razlicne oglase. Internet tega problema nima in s tega stalisca je primernejsi za oglasevanje (vsak kar se tice tistih, ki oglasevanje prodajajo). Vprasanje je samo, ali nam bo to nekoc slo dovolj na jetra, da bomo tako zlorabo interneta, za katero placamo sami, prepovedali.
BBB ::
Pri personalizaciji se da uporabiti zakrivanje identitete do takega ponudnika oglasov. Gre za nekašen proksi mehanizem, kjer ti mora tvoj operater, ISP oz. kdorkoli drug, ki je vreden zaupanja (to se najenostavneje reši s pogodbo, ki ga zavezuje do zaupnosti tvoje identitete napram tretjim osebam, tj. oglaševalcem). Namesto tvoje prave identitete poskrbi proksi, da proti oglaševalcu tvojo pravo identiteto nadomesti z lažno - psevdo identeteto - iz katere ni mogoče odkriti tvoje prave. Oglaševalcu je poznana le tvoja psevdo identiteta, proksi pa jo referencira na pravo.
Drži, da ima personalizacija pomanjkljivost s stališča manipulatorja - oglaševalca. Kot je nekdo pojasnil, mora prejemnik oglasov najprej vedeti za to storitev. Torej je potrebno narediti običajno, nepersonalizirano reklamo za personalizirano oglaševalsko storitev - absurd, vendar ni druge poti. To me zelo zelo spominja na druge absurdne primere. Ko dva človeka dobita vsak svoj telefon, bi eden rad poklical drugega, pa žal ne pozna njegove številke - naj ga morda pokliče in povpraša po njej? Še vedno je treba uporabiti drugo komunikacijsko pot.
Drži, da ima personalizacija pomanjkljivost s stališča manipulatorja - oglaševalca. Kot je nekdo pojasnil, mora prejemnik oglasov najprej vedeti za to storitev. Torej je potrebno narediti običajno, nepersonalizirano reklamo za personalizirano oglaševalsko storitev - absurd, vendar ni druge poti. To me zelo zelo spominja na druge absurdne primere. Ko dva človeka dobita vsak svoj telefon, bi eden rad poklical drugega, pa žal ne pozna njegove številke - naj ga morda pokliče in povpraša po njej? Še vedno je treba uporabiti drugo komunikacijsko pot.
BBB ::
jype,
plačuješ dostop do medija, ne pa za vsebine, ki so v njem dostopne.
Matthai,
morda poznaš kakšno stran, kjer so na zgoščen in razumljiv način opisane osnove in metode prostorsko-časovnega data mininga? Sprašujem tebe, ker mi daješ vtis, da ti to področje ni španska vas.
plačuješ dostop do medija, ne pa za vsebine, ki so v njem dostopne.
Matthai,
morda poznaš kakšno stran, kjer so na zgoščen in razumljiv način opisane osnove in metode prostorsko-časovnega data mininga? Sprašujem tebe, ker mi daješ vtis, da ti to področje ni španska vas.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BBB ()
BigWhale ::
> plačuješ dostop do medija, ne pa za vsebine, ki so v njem dostopne.
Kako ne? Tvojer glasilo drustva gobarjev, ki stane 60k letno, od danasnje stevilke naprej objavlja samo se clanke o viagri in penis enlargerjih. No, pa en clanek o gobah vsake pol leta.
Kaj se pritozujes, saj placujes medij, ne vsebine!
;)
Kako ne? Tvojer glasilo drustva gobarjev, ki stane 60k letno, od danasnje stevilke naprej objavlja samo se clanke o viagri in penis enlargerjih. No, pa en clanek o gobah vsake pol leta.
Kaj se pritozujes, saj placujes medij, ne vsebine!
;)
BBB ::
BigWhale,
plačilo za dostop do medija se nanaša na internet. Pri revijah in še pri čem so razmere drugačne. Bolj kot bodo ljudje prilagodljivi, v večjo skrajnost bo šlo oglaševanje.
plačilo za dostop do medija se nanaša na internet. Pri revijah in še pri čem so razmere drugačne. Bolj kot bodo ljudje prilagodljivi, v večjo skrajnost bo šlo oglaševanje.
B-D_ ::
In večji bo razkol med ljudmi, ki lahko sploh še uporabljajo internet na način kot je bil mišljen, da se uporablja in ostalo večino, kateri mislijo da je vsa vsiljiva svinjarija ki jih ovira pred branjem želene vsebine "njim v korist" in "uporabna".
poweroff ::
BBB: morda poznaš kakšno stran, kjer so na zgoščen in razumljiv način opisane osnove in metode prostorsko-časovnega data mininga?
Ne.
Jaz sem si glede data mininga malce bral priročnike od SPSS (ampak ne tistih navadnih user manualov, pač pa tiste s statističnimi formulami, kjer je vse opisano do detajlov). Sicer pa pomaga poznavanje regresije in analize časovnih vrst. Mogoče si preberi kakšno knjigo od založbe SAGE (tiste zelene knjige o statistiki in metodologiji).
Ne.
Jaz sem si glede data mininga malce bral priročnike od SPSS (ampak ne tistih navadnih user manualov, pač pa tiste s statističnimi formulami, kjer je vse opisano do detajlov). Sicer pa pomaga poznavanje regresije in analize časovnih vrst. Mogoče si preberi kakšno knjigo od založbe SAGE (tiste zelene knjige o statistiki in metodologiji).
sudo poweroff
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Google in Mastercard trgujeta s podatki ameriških uporabnikovOddelek: Novice / Zasebnost | 4886 (3598) | Spura |
» | Potek raziskave o odnosu do spletnega oglaševanja na Slo-Techu (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Obvestila | 8538 (7112) | poweroff |
» | Raziskava o odnosu do oglaševanja (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Omrežja / internet | 8403 (7136) | poweroff |
» | Anketa razkrila, da slovenska podjetja ne podpirajo direktive o programskih patentihOddelek: Novice / Industrijska lastnina | 4085 (3215) | iration |
» | Tecna gospa na bolha.com (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 5933 (4316) | ahac |