Raziskava o odnosu do oglaševanja

Tezko. Sem pogledal v slovar in s tega stalisca so komunikacija.

Ja.
Pa delno tudi to da so oglasi nekaj kar ignoriras. A je potem to se komunikacija?

Bi rekel da je. Vse dokler je tebi nekaj komunicirano (voljeno, posredovano), pa čeprav ti to zavedno ignoriraš (in ne sledi kaka čeprav nezavedna posledica). Ni pa interakcija, to pa zagotovo.

Sicer pa poskusi jemat pojem "komunikacije" čim širše in se ne omejit na golo oglaševanje v komercialnem pomenu; preko volana ti je npr. komunicirano stanje cestišča, Windowsi pa ti z zvočnim efektom komunicirajo nek dogodek (Beep -> 'You've got mejl, mofo'). V taki luči jaz poskušam razlagat splošne pojme, saj se mi zdi, da se s tem izognem ozkogledni interpretaciji, ki bi bila posledica nekega specifičnega področja, ki je prevzelo splošen izraz in ga spremenilo v termin, pri tem pa je praksa (nehote! [to je bistveno]) zožila njegov pomen na pač najbolj pogoste primere danega dogodka.

Jao, slavisti.
Se pa postavlja vprasanje, ali je smiselno vstrajati pri interpretaciji besed po slovarju, ce je vecina pomen ze oklestila?
Ker dejansko, a ti kdaj uporabljas take besedne zveze, kot si jih nastel? Da mi Linux komunicira zvocne signale in podobno? To me spominja na enega kolumnista v Monitorju, ki se ne more posloviti od prosinca in grudna.

Večina vas je zelo spretnih pri izogibanju se spletnim oglasom - predvidevam, da poznate več trikov, kot splošna populacija .

Za avtorico raziskave morda zanimiva tema: Ali blokiranje oglasov krši družbeno pogodbo? (Link na slashdot.org).

Ko smo že pri oglaševanju pa me zanima še nekaj. Zakaj se govori o [i]oglasih, oglaševanju[/i] in ne o [i]reklamah, reklamiranju[/i]. Zanima me, kako komunikologi pojasnjujete razliko med tema dvema pojmoma. Ali je razlika le vrednostna, ali morda tudi vsebinska?

Sicer pa če navedem še svoje preference glede spletnega oglaševanja: Uporabljam Adblock, nastavljen je tako, da blokira oglase na straneh, ki jih pogosto obiskujem in na katerih se dalj časa zadržujem. Pop-up oglasi me ne motijo, odkar uporabljam FF Zelo me pa motijo t.i. floating ads ter oglasi z zvočno podlago. Zaradi lebdečih oglasov sem že prenehal obiskovati določene strani (oz. vsaj dokler jih niso prenehali uporabljati); četudi bi jih lahko blokiral z Adblock. Precej me motijo tudi oglasi med besedilom (npr. banner med dvema odstavkoma), kar npr. radi uporabljajo v člankih na 24ur.com. Med zelo moteče uvrščam tudi vse oglase, ki od uporabnika zahtevajo neko dejanje, če jih želijo odstraniti oz. nadaljevati z normalno navigacijo po spletni strani ali priti do želene vsebine.

Morda ne gre spregledati še enega vidika: vse več uporabnikov dostopa do spleta preko mobilnih povezav (gprs, umts, edge), kjer za obračun služi količina prenesenih podatkov. Vsak oglas torej pomeni prenos nepotrebnih podatkov, ki jih uporabnik ni zahteval oz. želel (vsaj v večini primerov, sploh če je njegovo vedenje racionalno). Pridemo torej do absurda, ko uporabnik plačuje za to (preko naročnine za količino prenesenih podatkov), da gleda oglase, ki jih tako ali tako ne želi oz. so za njega irelevantni.

BBB: jaz pa sem proti usmerjenim oglasom iz enega zelo preprostega razloga. Ti praviš, da mora biti oglaševalec dober psiholog in sociolog. to ni res. Mora biti dober Nadzornik. Usmerjeno oglaševanje predpostavlja obsežen nadzor. Oglaševalec o meni zvere podatke in rekonstruira moje navade in želje. In mi potem proda personalizitran oglas.
Ampak jaz mislim, da je to kaj jem, kako se oblačim in kdaj hodim na WC izključno moja stvar. In mi nihče ne bo gledal v krožnik in v školjko.

Se spomnite zakaj so v Faranheitu 451 reklamni panoji zelo dolgi? Nadzor še iz malce druge luči. + personalizirani oglasi? Se lahko samo strinjam z Matthaiem. Mene je srh ob prizoru iz Minority Reporta, ko oglasni panoji trznejo na Cruisa.

Pri personalizaciji se da uporabiti zakrivanje identitete do takega ponudnika oglasov. Gre za nekašen proksi mehanizem, kjer ti mora tvoj operater, ISP oz. kdorkoli drug, ki je vreden zaupanja (to se najenostavneje reši s pogodbo, ki ga zavezuje do zaupnosti tvoje identitete napram tretjim osebam, tj. oglaševalcem). Namesto tvoje prave identitete poskrbi proksi, da proti oglaševalcu tvojo pravo identiteto nadomesti z lažno - psevdo identeteto - iz katere ni mogoče odkriti tvoje prave. Oglaševalcu je poznana le tvoja psevdo identiteta, proksi pa jo referencira na pravo.

Drži, da ima personalizacija pomanjkljivost s stališča manipulatorja - oglaševalca. Kot je nekdo pojasnil, mora prejemnik oglasov najprej vedeti za to storitev. Torej je potrebno narediti običajno, nepersonalizirano reklamo za personalizirano oglaševalsko storitev - absurd, vendar ni druge poti. To me zelo zelo spominja na druge absurdne primere. Ko dva človeka dobita vsak svoj telefon, bi eden rad poklical drugega, pa žal ne pozna njegove številke - naj ga morda pokliče in povpraša po njej? Še vedno je treba uporabiti drugo komunikacijsko pot.

> plačuješ dostop do medija, ne pa za vsebine, ki so v njem dostopne.

Kako ne? Tvojer glasilo drustva gobarjev, ki stane 60k letno, od danasnje stevilke naprej objavlja samo se clanke o viagri in penis enlargerjih. No, pa en clanek o gobah vsake pol leta.

Kaj se pritozujes, saj placujes medij, ne vsebine!

;)

In večji bo razkol med ljudmi, ki lahko sploh še uporabljajo internet na način kot je bil mišljen, da se uporablja in ostalo večino, kateri mislijo da je vsa vsiljiva svinjarija ki jih ovira pred branjem želene vsebine "njim v korist" in "uporabna".