» »

Potek raziskave o odnosu do spletnega oglaĹĄevanja na Slo-Techu

Potek raziskave o odnosu do spletnega oglaševanja na Slo-Techu

Slo-Tech - Kot ste verjetno opazili, v zadnjem tednu na Slo-Techu poteka raziskava o odnosu do spletnega oglaševanja, in sicer v obliki intervjujev ter spletih anket.

Če na kratko povzamemo potek raziskave: z uporabniki Slo-Techa je deset raziskovalcev opravilo sto kvalitativnih intervjujev, kjer so jih predvsem spraševali o njihovi izkušnji s spletnim oglaševanjem.

Trenutno pa so v teku različne spletne ankete, v katerih se na celotni populaciji uporabnikov Slo-Techa preverjajo ugotovitve intervjujev. Za visoko stopnjo pripravljenosti sodelovanja v intervjujih in izjemno prilagodljivost glede izvedbe intervjujev, bi se ponovno vsem sodelujočim radi zahvalili.

Da pa bo raziskava lahko uspešno zaključena, vas še enkrat vljudno vabimo k izpolnjevanju spletnih anket. Izsledki raziskave bodo na voljo približno konec maja.

Z izpolnjevanje anket kliknite na pasico na vrhu!

61 komentarjev

strani: « 1 2

alum ::

mogoce, bi bilo fajn, ce bi objavili kake linke do anket...

B-D_ ::

So že kakšni vmesni rezultati al pa vzporedne volitve? :D

d0rK ::

Za moje ne-sodelovanje se lahko zahvalite Slo-Techu. Ker brez opozorila v temi ne pregledujem privatnih sprocil sem Vase nazalost spregledal.


Za admine: Dejte ze narest neko spodobo opozorilo ob prejemu zasebnega sporocila.

PrimozR ::

A si ziher da si bil izbran? Če ja, se ti opozorilo za PM prkaže nad novicami in je IMHO kr dobro vidno. Za anketo je pa banner narjen. Pa še link: klikot

Nana L. ::

Kar se tiče linka do anket, bi vas prosila, če lahko kliknete kar na pasico na vrhu strani, saj se bodo ankete jutri zopet zamenjale in potem bi bilo preveč linkov v igri:)) . Če pa ste pripravljeni odgovoriti na več anket, lahko kliknete pasico večkrat zapovrstjo, ko že izpolnite določeno anketo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: Nana L. ()

SeTAr ::

Zakaj nikjer v anketi ni omenjena razlika med slikovnimi/tekstovnimi oglasi, in random/kontekstno odvisnimi oglasi? Vsaj zame je razlika ogromna
še link do ankete za tiste ki blokirajo reklame na slo-techu

Alexius Heristalski ::

Ah, ja. Zdajle sem šel za hec pogledat Zasebna sporočila. Bil sem izbran, a sporočila nisem opazil, tako da je najbrž že prepozno.
Kaj res ne bi mogli na Slo-Techu bolje opozarjati na novo ZS? Jaz osrednje strani z novicami velikokrat sploh ne gledam, grem kar takoj na "teme zadnjih 24h". Po moje bi pomagalo, če bi v meniju na levi strani ob "zasebna sporočila" dali še število novih zasebnih sporočil, podobno kot imajo "Zadnje novice" (na desni) število komentarjev v oklepaju. Če novih sporočil ne bi bilo, potem tudi oklepaja ne bi bilo. Tako bi gotovo opazil razliko.
fantje, ni blo slabo, samo dajte še v herbicidščini

Zgodovina sprememb…

Matek ::

dOrK, a opozorilo na vrhu prve strani ti ni dovolj?
Bolje ispasti glup nego iz aviona.

strictom ::

so bila kar lušna vprašanja :))
"Violence is the last refuge of the incompetent" - Salvor Hardin

gzibret ::

Alexius - tudi v temah zadnjih 24 ur ti rukne noter ZS!
Vse je za neki dobr!

d0rK ::

dOrK, a opozorilo na vrhu prve strani ti ni dovolj?


Na glavni strani se logiram mogoce 2x letno...Ne vem zakaj bi se.

A si ziher da si bil izbran?


Da.


Alexius je isth misli kot jaz. Popolnoma. Zraven "zasebna sporočila" naj bo se oklepaj in notri stevilka novih tem oz. sporocil. Morda pa le klicaj, ki te opozori, da so od zadnjega logina neke novosti.

DCER ::

Glede anket, me dve vprasanji begata. Namrec tisto o os, ki ga uporabljas in brskalniku. Kaj odgovoriti, če uporabljaš kombinacijo XP/Linux in Firefox/IE?

Alexius Heristalski ::

Alexius - tudi v temah zadnjih 24 ur ti rukne noter ZS!
To je res. A kaj mi to pomaga, če tega oddelka ne pogledam več kot en dan? Potem ZS že pade iz prve strani, druge pa nikoli ne gledam. Tista številka v oklepaju bi prišla veliko bolj prav.
fantje, ni blo slabo, samo dajte še v herbicidščini

boštjan ::

DCER,pač kerega več;)
NF7-S,2500+@2200MHz,MSi 5900SP,LCD Philip 190X6,Maxtor DM+9 120GB SATA,
2*256 3200/A KHX, PSU 420W DF chieftek

Tear_DR0P ::

Mene moti ker mate določena vprašanja preveč omejena in ne vem al nej odgovorim delno al "drugo". Namreč kje uporabljaš računalnik največ nekateri delajo od doma, torej uporabljajo računalnik največ na delu doma. Pa še bi se našla kaka taka.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

Gandalfar ::

/me je ponosen da to da je bil izbran za osebo, ki odgovarja na Vprasanja

Matthai ::

Možno si je nastaviti tudi tako, da ko dobite ZS, dobite o tem obvestilo na mail. Zelo uporabna zadeva.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Alexius Heristalski ::

Zase lahko rečem, da e-pošte ne gledam redno - pa smo spet tam.
fantje, ni blo slabo, samo dajte še v herbicidščini

Slowenc ::

Tam kjer je vprašanje o tvojem področju izobraževanja, bi lahko imela -elektro stroka- tudi svojo alinejo, glede na to, da je takih kar nekaj na tem forumu. Kaj so računalničarji/informatiki kaj več vredni?
Skiny gate.

d20 ::

ja! pa agronomi!?! :\
http://www.worldjumpday.org

M-man ::

Na podlagi česa se je izbiralo kandidate za razgovor. A so bili random določeni.
Alea Iacta Est. (Julius Caesar)

strictom ::

večkrat si bluzo po slo-techu večje si mel možnosti da si bil izbran.

PS.: i was honored :)
"Violence is the last refuge of the incompetent" - Salvor Hardin

gzibret ::

Glede izbire vzorca nimam pojma, kaj so hoteli s tem narediti?

Ni reprezentativen za celo SLO, ni reprezentativen za vse internetne uporabnike, ni reprezentativen za nič. Kakšno statistiko in zaključke bodo iz tega naredili ne vem. Vse, kar se da narediti, je ekspertna ocena, pa še ta je na majavih nogah (še posebej, če so intervjuvali še Strica Toma >:D ).
Vse je za neki dobr!

Matthai ::

gzibret: Glede izbire vzorca nimam pojma, kaj so hoteli s tem narediti?

V eni drugi temi sem že nekaj razlagal irationu, ki se je celo skušal delati norca iz FDV (kjer da opravljajo take raziskave). Poleg tega sem ravno pravšnje volje in bom malce piker. (ne me jemat perveč resno :D )

Glej, na slovenskih fakultetah poučujejo statistiko in metodologijo. Vendar je to na večini fakultet statistika in metodologija na ravni otrok.

Otroci so pa majhni in težko razumejo kompleksne zadeve. Zato jim poveš preprosto. Postaviš nekaj "svetih" pravil, v katere verjamejo, saj je potem življenje lažje.
Ko (če) otroci odrastejo, seveda vidijo da ni hudička in Božička in lažje razumejo kompleksne zadeve.

Zato študentje pri statistiki izvejo da je treba pri preverjanju hipotez gledati 5% statistično značilnost, nihče jim pa ne pove zakaj ravno 5%.

Ko se učijo regresije jim povejo, da morajo uporabiti številske spremenljivke, nihče pa jim ne pove da lahko v regresijo vključiš tudi druge tipe spremeljivk. Seveda potem regresija ni več linearna in so računi malce kompleksnejši, ampak večina še koncepta linearnosti ne razume kaj dosti.

Prav tako hihče ne preverja predpostavk o linearnosti. Malo zato, ker je to dodatno delo, malo pa zato, ker za Kolmogorov-Smirnov test ali Exploratory Data Analysis še slišali niso.

Seveda vsi domnevajo, da morajo biti vzorci verjetnostni (oz. na začetku celo, da mora imeti vsaka enota enako verjetnost izbora, kar je precej smešno), da je mogoče zadeve posploševati na populacijo. Za design effect in kakšne bolj kompleksne metode analize variance sliši le malokdo.

Prav tako večina verjame, da morajo biti raziskave posplošljive na populacijo, da lahko kaj pametnega povedo.

No, Bojana pa piše doktorsko nalogo. Podrobnosti njenega dela sicer ne poznam, vem pa, da se kar spozna na metodologijo.
Zato seveda ne moremo pričakovati, da bo delala take raziskave, kot jih delajo otroci v vrtcu, pardon, študentje v prvem ali drugem letniku fakultete.

Ker se mi ne da več pisati, ti zaupam samo še to, da poznamo kvalitativne in kvantitativne metode analize podatkov. Ter seveda mešane.

Načini vzorčenja se pri vsaki od teh zelo razlikujejo.

Bojani pa svetujem, da morda v poročilu, ki bo objavljeno na STju v par stavkih napiše oz. opiše svoje metode. Morda se bo kdo še česa naučil.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Nana L. ::

Matthai, najprej bi se tebi najlepše zahvalila za napisano. In se popolnoma strinjam , da takšne pavšalne ocene, kaj so legitimni vzorci in kako posploševati, malce dvignejo pritisk. Jaz sem se do sedaj namenoma izogibala podajanju kakšnih podrobnejših informacij o vzorcih (pa sem kljub temu tudi to že delno pojasnila pri prejšnji novici o raziskavi), saj je zadeva kompleksna, in bi o tem lahko napisala cel referat.

Pa vendar le to, da v raziskavi preizkušamo dva raziskovalna načrta mešanih metod, in sicer enega že uveljavljenega, kjer kvalitativni fazi sledi še kvantitativna, ter tega, katerega želimo šele preizkusiti, kjer si faze zaporedno sledijo z več povratnimi zankami. Torej, naša ciljna populacija so uporabniki Slo-Techa. Že iz tega sledi, da izsledki raziskave ne kažjo nobene potrebe po tem, da bi bili posplošljivi na vse uporabnike interneta, kaj šele na celotno populacijo Slovenije - popolnoma irelevantno za naš problem. Gre namreč za specifično populacijo: uporabniki Slo-Techa. Torej, tu tiči zajec.

Tudi vzorčenja poznamo več vrst, pač odvisno od tega, kakšno je naše raziskovalno vprašanje, kakšne vrste raziskovalnih metod bomo uporabili (kvalitativne, kvantitativne, mešane) in kdo je naša ciljna populacija. Glede na to, da v mojem primeru preizkušamo raziskovalne načrte, reprezentativnost stoji zadnja v vrsti prioritet. Ravno tako, če upoštevamo izbrano populacijo in metode. Ne bom se o tem sedaj na široko razpisala, lahko pa, če koga zanima, seveda pojasnim v emailu (bojana.lobe@fdv.uni-lj.si).

Prosila bi za razumevanje in potrpežljivost do poročila, ki ga bom objavila o raziskavi. Verjamem, da bodo ob branju zadeve bolj jasne.

Pa lep dan!

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: Nana L. ()

gzibret ::

> Prav tako večina verjame, da morajo biti raziskave posplošljive na populacijo, da lahko kaj pametnega povedo.

A ni glih to fora statistike? Kako na podlagi proučevanja vzorca sklepaš na neko lastnost populacije? Če anketiraš vse Zemljane, potem statistike ne rabiš.

No, saj lahko opazujem določeno majhno skupino ljudi in delam neke sklepe. Samo drugo vprašanje je, kaj ti sklepi sploh pomenijo oz. na katero množico se nanašajo. Če jaz anketiram tisti del populacije, ki veliko piše na S-T, potemtakem se vsi moji sklepi nanašajo izključno na to populacijo in nič več. Niti ne na tiste, ki na S-T sicer so, ampak redko kaj napišejo npr. O njih s tako anketo ne zvem nič. Da ne govorimo o 2 milijona Slovencev.

No, ne bom se spuščal v temo in metodologijo doktorata - ni to moje delo. Lahko pa opozorim na detajle, ki se mi zdijo pomembni. Tudi se ne bom spuščal diskutirati, kaj predavajo na FDV. Vem pa zelo dobro, kaj predavajo na naravoslovnih fakultetah. Vem tudi, kaj lahko dandanes zaslediš v časopisih (novinarji po večini prihajajo iz FDV, a ne?) oz. kakšne oslarije nekateri sklepajo iz statističnih podatkov.

> Ker se mi ne da več pisati, ti zaupam samo še to, da poznamo kvalitativne in kvantitativne metode analize podatkov. Ter seveda mešane.

Sem pač naravoslovec in na kvalitativne ocene bolj malo dam. Kaj si bo kemik pomagal s podatkom, da reakcija poteka pri res visoki temperaturi. Ali pa da diamant nastaja pri ogromnem tlaku? Kaj naj si pomagam s podatkom, da je vodika v vesolju zeloooo veliko. A je to 90%, 99%, 99,9%, 99,99999%?????? Če kdo trdi, da med 99,9% in 99,999999% praktično ni razlike naj povem, da se moti.

Toliko o kvalitativnih ocenah.

> Zato študentje pri statistiki izvejo da je treba pri preverjanju hipotez gledati 5% statistično značilnost, nihče jim pa ne pove zakaj ravno 5%.

A to so vas učili na FDV? LOL..... ROFL......:D... Ja, ja, pa oni koeficient je vedno
+-1,965 (koliko že točno?).

> Ko se učijo regresije jim povejo, da morajo uporabiti številske spremenljivke, nihče pa jim ne pove da lahko v regresijo vključiš tudi druge tipe spremeljivk. Seveda potem regresija ni več linearna in so računi malce kompleksnejši, ampak večina še koncepta linearnosti ne razume kaj dosti.

Če vam niso povedali, da morata biti oba oz vsi vzorca(i), pri katerih proučujemo soodvisnost seveda, še normalno porazdeljeni, potem to povem sedaj. Če ti rata atributivne podatke ali opisne podatke spraviti v tako stanje, da bodo normalni, potem ni problema z uporabo bivariantnih ali multivariantnih statističnih metod. Samo povem, da je včasih velik problem v normalnost spraviti celo številske podatke!
Vse je za neki dobr!

gzibret ::

> Gre namreč za specifično populacijo: uporabniki Slo-Techa. Torej, tu tiči zajec.

V oni novici sem že vprašal, kaj je zate specifična populacija, pa nisem dobil odgovora.

Sicer pa NANA, ne bit užaljena. Izrazil sem svoj pomislek. Ne mislim pa se vtikovati v metode družboslovnih raziskav oz. tvoj doktorat. Še enkrat, sem naravoslovec in temu primerno je moje razmišljanje in tudi moji pomisleki. Kaj boš pa s tem naredila, pa je tvoja stvar.

Sicer pa si je Matthai moj post dosti bolj vzel k srcu kot ti. ;)
Vse je za neki dobr!

Nana L. ::

Ja, Gzibret, spori med naravoslovnimi in družboslovnimi vedami segajo daleč nazaj v zgodovino znanosti, in menim, da niti moje niti tvoje poslanstvo ni reševanje le-teh. Vsak ima svoje argumente, svoje poglede in zavzema svojo pozicijo. Kritike so sicer dobrodošle, vendar konstruktivne in argumentirane. Ker pa menim, da nihče od naju ne pozna drugega pola dovolj dobro, da bi se lahko spustila v konstruktivni pogovor, predlagam, da si zaupava, da počne vsak od naju tisto, kar počne, s pametjo in po najboljših močeh:)) .

gzibret ::

Še primer kronske oslarije, ki se nanaša na neprimerne podatke: klik.
Vse je za neki dobr!

CoolOperator ::

uuu, boj med paradigmami. Sliši se mamljivo, a se mi ne ljubi spuščat v to, ker je jama brez dna.
Bi pa samo opozoril na eno izjavo ziberta, ki ravno kaze na moralno sporen odnos do podatkov:
"Če ti rata atributivne podatke ali opisne podatke spraviti v tako stanje, da bodo normalni, potem ni problema z uporabo bivariantnih ali multivariantnih statističnih metod. Samo povem, da je včasih velik problem v normalnost spraviti celo številske podatke!"

Ja, celo politikom je včasih težko v "normalnost" spraviti podatke. Ne samo novinarji s fdvja (ki je edina smer brez metodologije), ampak tudi drugi so (ste) malce nekritični do podatkov. A ne bi raje uporabljal statističnih metod za analizo povezanosti, ki so robustne do ne-normalnih porazdelitev (npr. ml operator v lisrel modelih) kot pa da uporabljaš least squares v regresiji? Na ta način ti ne bo potrebno izkritviti podatkov (in s tem dejstev), ampak lahko s čisto vestjo delaš analize. lp

Matthai ::

A ni glih to fora statistike? Kako na podlagi proučevanja vzorca sklepaš na neko lastnost populacije?
Ne.
Oz. ne vedno.

Vem tudi, kaj lahko dandanes zaslediš v časopisih (novinarji po večini prihajajo iz FDV, a ne?) oz. kakšne oslarije nekateri sklepajo iz statističnih podatkov.
Se strinjam. Študentje, predvsem novinarstva se še tistega ne naučijo, kar bi se morali.

Toliko o kvalitativnih ocenah.
Pozabil si dodati v naravoslovju. Govora je pa o kvalitativnih METODAH v DRUŽBOSLOVJU.
Saj behaviorizem je v 50-letih prinesel veliko dobrega. Ni pa to odgovor na vse.

A to so vas učili na FDV?
Ja, ko vprašam povprečnega študenta v 1. letniku ve samo to povedati (čeprav mu povejo malce več). To je pač obveljalo kot "zlato pravilo". V tretjem letniku na moji študijski smeri in v Essexu smo seveda izvedeli še kaj drugega.

Če vam niso povedali, da morata biti oba oz vsi vzorca(i), pri katerih proučujemo soodvisnost seveda, še normalno porazdeljeni, potem to povem sedaj.
Ja, to so že povedali. Ampak o regresiji smo se učili nekaj ur, doma imam pa knjigo o regresiji, ki obsega preko 1000 strani. Če bi se učili po tisti knjigi, bi imeli eno leto samo regresijo. Ali pa dve leti... seveda pa večina študentov tega ne potrebuje in je za njih dovolj bolj poenostavljeno.

Mah, še to kar (pre)slišijo, jim je odveč...
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Matthai ::

Partizan, ne lisrela vleči v debato, da ne bo kdo še infarkt doživel... :D

Sicer pa, je že kdo slišal za Anscombe quartet? Zelo poučna zadeva kaj so zgodi, ko preveč zaupamo podatkom.

Jaz lahko rečem, da sem dal kar nekaj statistike skozi, doma in v tujini, pa v statistiko ne verjamem več. Lušno orodje, ampak treba je imeti še "nekaj" za njim.

Da ne govorimo o dataminingu - tisto je šele katastrofa. Ker ljudje preveč zaupajo podatkom in premalo razmišljajo s pametjo.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

IgorGrozni ::

Mattahai :
Ker si posebej poudaril, ...ali je kakšna razlika med statistiko doma in statistiko v tujini, predvidevam, v ...eh, Essexu, ?
Ali se le malo duvaš ?

Tvoja izobrazba bo povečala tvojo veljavo, ko boš kaj od silnega znanja pokazal, ne pa doma imel 1000 stransko knjigo... pa še eno, ...pa diplomo...In en obskurni Essex ne bo nikogar spravil v trans...

Ejejej:|

IgorGrozni

Matthai ::

Ker si posebej poudaril, ...ali je kakšna razlika med statistiko doma in statistiko v tujini, predvidevam, v ...eh, Essexu, ?
Na moji študijski smeri doma smo imeli kar dobro statistiko. Ampak v Essexu (drugače sem pa hodil na razne seminarje in konference tudi v Nemčijo, Nizozemsko in Belgijo) smo imeli precej advanced metode. Je pa res, da je bil tisti študij posvečen izključno statistični metodologiji. Pri nas takega študija ni, oz. zdaj ima FDV podiplomski študij statistike.
In poleg tega so predavali zelo dobri profesorji. Iz različnih svetovnih univerz. Pa način dela je čisto drugačen, tako da težko primerjam. Morali smo zelo veliko sproti delati. Če si en dan zaspal, si imel težave. Če si zaspal dva dni, si lahko kar nehal hodit na predavanja.

Tvoja izobrazba bo povečala tvojo veljavo, ko boš kaj od silnega znanja pokazal, ne pa doma imel 1000 stransko knjigo...
Hm, problem je, ker na žalost tega znanja v Sloveniji skoraj ne moreš uporabiti. Zakaj?
Večina agencij dela crosstabse. Morda včasih še kakšno regresijo. Edino na CATIju smo občasno delali kakšno faktorsko ali kaj podobnega. Hudiča, še dobrih vzorcev ne znajo sestaviti! Po moje je CATI ena redkih firm, če ne celo edina, ki vedno uporablja random vzorce.
Druga stvar je, da sem se skoraj popolnoma nehal ukvarjati s statistiko, z izjemo vzorčenja. Končujem namreč doktorat iz področja, ki se ga ne da analizirati s statističnimi metodami, čeprav so nekateri prepričani nasprotno.

Poleg tega se mi je malo zameril pristop, ki se ga poslužuje večina študentov (tudi podiplomskih) in sicer, da ko raziskuješ en problem, narediš anketo, malce zavrtiš podatke in to je to. Vprašalnik seveda sestaviš na pamet, po občutku. Potem ko pa imaš rezultate najdeš neko teorijo, ki jo natakneš na podatke. Se pravi - folk najprej zbere podatke, potem pa zgradi raziskovalni model. Po možnosti še naredi eno bedno regresijo in potem residuale korelira z ostalimi spremenljivkami in tako vzvratno ""popravi"" svojo teorijo.

Pravilno je seveda drugače: najprej prebereš vso relevantno literaturo iz področja in postaviš model, oz. problem, potem pa ugotoviš ali kakšne podatke se da zbrati in kakšne metode uporabiti. Nato zbereš podatke in preveriš hipoteze. Samo to zahteva bistveno več napora, zato se ljudje poslužujejo raznih bližnjic. Večina pač izhaja iz metode in potem problem prilagodi raziskovalni metodi. Moralo bi pa biti obratno.

Sicer pa bo v (upam) kratkem v Nemčiji izšla ena knjiga katere soavtor sem. Zadeva je v bistvu že odobrena, lektorirana, recenzirana, itd., samo še natisnit jo je treba. Notri smo analizirali ene podatke in primerjali nekaj lisrel modelov. Tako da si domišljam, da celo nekaj malega statistike pa vseeno znam.

Ampak kot rečeno. Statistika je zanimivo orodje, ki pa ni vedno uporabno. Treba je nekaj več, nekaj kar je pred njo. Tisto več, je pa teorija. Pri tem pa večina niti ne ve kaj je to teorija. In to študentje FDV, ekonomije, itd. - ne vedo (ekonomisti so sploh biseri). Prava teorija ne bazira na podatkih, pač pa ji podatki lahko šele sledijo. V bistvu je prava teorija čista filozofija (v pozitivnem pomenu besede).
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Skrat ::

Ce dodam le zrno v sicer zanimivo debato. gzibret: tisti primer "kronske oslarije" si pomoje potegnil zelo iz konteksta. Skoraj bi si upal trditi, da je nekdo s tistim grafom poskusil razloziti ravno to, kaj je "kronska oslarija". Bi nam lahko dal link na originalni tekst, ki pase k temu grafu?
Free software is a matter of liberty, not price.

IgorGrozni ::

Matthai:

Naravoslovci so zelo preprosti ljudje(to mi je tudi všeč pri naravoslovcih .). Če se neka teorija ne potrdi v poizkusih, se zavrže in išče nova, boljša teorija. Delovati mora v realnem svetu. Reality check. Dela-super, ne dela- popravimo.
Seveda obstaja kup teorij, ki bodisi zaradi ogromnosti(vesolje), bodisi zaradi majhnosti, obstajajo bolj kot filozofska teorija, a vsakič, ko se pojavi možnost se testira.In do potrditve je sumljiva.


Podobno je z strokovnjaki/strokovnostjo( to sem zasledil tudi v temi ...boj z mafijo..). Strokovnjak si, če uspeš znanje, ki si se ga naučil, uporabiti v realnosti. T.j., če si naučeno razumel do te mere, da lahko na-učeno in razumljeno, sinteziraš v dejanski ˝izdelek˝ (tudi teorija) in le to prenese reality check(kritiko).

Da povem drugače. Če zmoreš uspešno uporabiti naučeno znanje v posameznem primeru ( le ta, posamezni primer, pa se vedno razlikuje od drugih primerov (entropija, čas)), se pravi, da je tudi tvoja rešitev vedno ˝nova˝ in to vsak dan, si strokovnjak.
Naučeno si razumel, ker drugače ne bi zmogel izvesti prilagoditve na spreminjajoče se okoliščine.
Gradbenik, ki ne zna postavit stoječe hiše, elektrikar, ki ne zmore izvesti napajanja tovarne, softweraš, ki ne zna napisati delujočega programa, ni strokovnjak. Je izobraženec, kar lahko izkazuje z papirji, a vsekakor ni strokovnjak.
Celo več, tisti, ki je sposoben napisati delujoči program, je strokovnjak, četudi nima formalne izobrazbe. Ker mi vsi vemo, da je za reality check potrebno imeti in razumeti določena znanja.Vsebovana so v delujočem izdelku.


In če nekdo, t.j. družboslovec, v razpravo, kjer sodelujejo večinoma sumjičavi naravoslovci, kot vihrajočo zastavo, prinese list papirja, na katerem piše ˝diploma˝, a znanja, ki se ga je naučil, ne zna predstaviti z bolj ˝globokim ˝ vpogledom v predmet razprave, z bolj verjetno, verbalno bolj preprosto razlago fenomenov, ..če prinese le kup citatov in še več listov papirja, a delujočega izdeleka ,..t.j. boljše razlage, razumevanja od ˝nestrokovnjakov˝ ni, je sicer lahko izobraženec, ni pa strokovnjak.
Zakaj pa bi upoštevali nestrokovnjaka ? Če je le hodeča, neustvarjalna knjižnica z ˝listi papirja˝. Hic Rhodos, hic salta.

In ne, ni potrebno za relevantno kritiko, poznati predmeta kritike v podrobnosti, da karikiram, ...če avto ne pelje, ne potrebuješ doktorata iz strojništva, da bi tvoja ugotovitev : ˝tale avto ne dela..., je pokvarjen...ali ...zmanjkalo mu je goriva, zato....˝ bila relevantna in točna.

In to, zaradi česar te pesti v ...mafiji...Brane2, je prav to. Vse je v redu z razlago določenih fenomenov, a teorije na katerih temelji razlaga, tudi tvoja, očitno niso dovolj dobre, ker ukrepi, ki temeljijo na teh teorijah, ne delujejo dovolj dobro. In če družboslovci ne znajo, ne zmorejo do-umeti in predlagati popravkov, jih bodo pač drugi-˝tvoji nestrokovnjaki˝.
Pri počasnosti ˝premikanja˝ družboslovcev, pač postaneš malo nestrpen. In za razliko od družboslovcev, verjameš, da beseda ne postane kar tako˝ meso˝. Besede ne ubijajo !


Je pa zanimiv tale tvoj dvom v statistiko..., če odpišeš statistiko, kako potem izvedeš reality check, ki je prav tako potreben, da so tvoje teorije znanstvene, delujoče ?....ker že ideja, da se odrečeš edinemu relevantnemu orodju ( kolikor mi je znano) za preverbo družboslovnih teorij, spremeni tvojo ˝znanost˝ in ˝strokovnost˝ v bluzenje.


LP:IgorGrozni

Lepota in koristnost tegale Foruma je, da se validirajo ideje,izrečeno, in ne ljudje, ne formalna izobrazba, ne starost izrekovalca, ne družbeni položaj. Paradoksno, prav tisti, ki bijejo ˝bitke˝za realnost( materialnost), ustvarjajo pravi ˝idealistični raj ˝. Vsakomur po njegovih idejah. Tukaj noben bluzant iz FDV in FF, pravzaprav nikakršen ˝teoretik- nestrokovnjak˝ nima šans.Ne prepriča/prestraši nas ˝Essex˝...In če ima formalni neizobraženec ( po tvoje nestrokovnjak) bolj prav..... Dela-ne dela ! We take no prisoners>:D

B-D_ ::

še link do ankete za tiste ki blokirajo reklame na slo-techu

Hvala za link, nobene druge povezave na anketo pred tem linkom nisem videl...:8)

Delate anketo o reklamah in potem link na anketo objavite kot eno lejm reklamo... tsk tsk :\ je bla namerno ciljana bolj primitivna publika, ki reklam ne zna blokirat, ali pa je bil to samo "kiks"?

Nana L. ::

Ja, to je bil malček kiks.

No, tuki so linki na vseh zadnjih pet anket. pa hvala za reševanje:))

stran na anketa.fdvinfo.net

stran na anketa.fdvinfo.net

stran na anketa.fdvinfo.net

stran na anketa.fdvinfo.net

stran na anketa.fdvinfo.net

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: Nana L. ()

Ziga Dolhar ::

Woha ... različne ankete?

Kako naj bi nekdo opazil, da so ankete različne? (Je bil namen, da bi isti ljudje izpolnili več različnih anket?)
Legal systems are not supposed to be efficient. They are
designed to ensure that innocent people are not found guilty.
If that requires inefficiencies, so be it.

Matthai ::

Je pa zanimiv tale tvoj dvom v statistiko..., če odpišeš statistiko, kako potem izvedeš reality check, ki je prav tako potreben, da so tvoje teorije znanstvene, delujoče ?....ker že ideja, da se odrečeš edinemu relevantnemu orodju ( kolikor mi je znano) za preverbo družboslovnih teorij, spremeni tvojo ˝znanost˝ in ˝strokovnost˝ v bluzenje.

Zelo preprosto. Statistika je zgolj eno od orodij. Na žalost se da s statistiko zelo zabluziti, ker je pa osnovana na matematičnih predpostavkah, se seveda vse zdi OK. Zabluziš, pa še opazil nisi, da si zabluzil.
V naravoslovju so zadeve relativno preproste. Kaj je temperatura vemo. Kaj je masa tudi. V družboslovju pa zadeve niso tako preproste, poleg tega ti merski instrument lahko pokvari naravo pojava ali pa vpliva na meritev.

En banalen primer, ki se mi je zgodil lani. En diplomant je prišel vprašat par zadev glede metodologije svoje raziskave. Tip je bil sicer študent ob delu, policist.
V raziskavi ga je zanimalo kako je z nelegalnimi prehodi meje. In je izvedel anketo v nekaj obmejnih vaseh. Vprašalnik je bil še kar nekako zastavljen, ampak ljudje mu večinoma niso hoteli odgovarjati.
Potem sem ga prosil naj mi pokaže celotno anketo. Njegov uvodni nagovor je bil: "dober dan, sem uslužbenec policijske postaje te in te in študent te in te fakultete in za diplomo delam raziskavo o...". In potem jih je spraševal če kaj pijani vozijo, če poznajo koga, ki pomaga ilegalcem čez mejo, itd.
Kot prvo: valjda da niso hoteli sodelovati, če se je pa predstavil kot policaj! Kot drugo: zelo verjetno so se lagali. Tudi če bi se predstavil drugače bi verjetno lagali. Kdo bo pa priznal, da šverca ilegalce? Če bi spraševal v gostilni preoblečen v pijančka bi pa verjetno pretiravali (z alkoholnimi podvigi) v drugo smer.
Se pravi - tukaj ti že sam poiskus merjenja v osnovi propade. Ko začneš meriti z anketo, že vplivaš na pojav. Seveda se da meriti tudi drugače, vendar ni vedno možno, ali pa ni vedno etično.
In ta problem (oz. podobni problemi) so prisotni pri večini družboslovnih raziskav. Nekatere zadeve se spremenijo že, če jih začneš meriti. Sam pojav se spremeni.
Zato je enemu kemiku, ki v lonec vtakne termometer in odčita vrednost lahko pametovati o metodologiji, če se zelo poenostavljeno izrazim.

Drugi primer je pa koncept inteligence. Kako ga boš meril?
Boš šel do človeka in ga vprašal: Kako inteligentni ste?
Jasno da ne bo nihče rekel da je neinteligenten. Zato so razvili indikatorje, preko katerih posredno merijo inteligenco (in iz tega se je potem razvila faktorska analiza, BTW). Seveda se je pa potem treba vprašati - kaj je inteligenca. Definirati pojem in potem izpeljati indikatorje. Takih problemov v naravoslovju večinoma ni - tam so stvari "dane". Da ne boš milsil, da pretiravam - ljudje imajo težave že z definicijo informiranosti - kaj pomeni biti informiran. Kaj šele kakšni bolj kompleksni koncepti, recimo avtoritarnost.
Lep primer vpliva različnih kultur na merjenje koncepta inteligence, se je pokazal, ko so enaka vprašanja, kot so bila razvita za Evropejce uporabili za Afričane. "Izkazalo" se je, da so Afričani veliko manj inteligentni.
No, potem je nekdo ugotovil, da so bila vprašanja kulturno prilagojena za Evropejce. Evropejci seveda te prilagojenosti na začetku niso opazili. So pač uporabili instrument, ki se je že izkazal kot delujoč v Evropi. Če nekaj dela, pač dela, ne?
Se pravi: ne samo instrument, tudi raziskovalec je lahko "biased". In ta bias vpliva na meritev. In ko so jih kulturno prilagodili za Afričane, so dobili povsem drugačen rezultat. Kako jih pa kulturno prilagodiš pa ne boš izvedel s statistiko. Zgolj s statistiko boš celo raziskavo kvečjemu zajeb***.
Spet - ti temperaturo meriš enako v Evropi, Afriki in kjerkoli drugje. V družboslovju so te zadeve veliko bolj komplicirane. Problem je pa tale: ti lahko meriš z "zafuranim" merskim inštrumentom in potem narediš odlično statistično analizo, pa ne boš opazil da je nekaj narobe. Zato kadar poslušam razne strokovnjake kako pametujejo o metodologiji se lahko samo nasmehnem.
V družboslovju zato ne moreš in ne smeš izhajati iz nekih objektivnosti in "relevantnih orodij". Dvomiti je potrebno v vse. Vedno moraš izhajati iz nule. Zato so dobre družboslovne raziskave redke.

In to, zaradi česar te pesti v ...mafiji...Brane2, je prav to. Vse je v redu z razlago določenih fenomenov, a teorije na katerih temelji razlaga, tudi tvoja, očitno niso dovolj dobre, ker ukrepi, ki temeljijo na teh teorijah, ne delujejo dovolj dobro. In če družboslovci ne znajo, ne zmorejo do-umeti in predlagati popravkov, jih bodo pač drugi-˝tvoji nestrokovnjaki˝.
Če bi jaz začel pametovati o tem, da je z nekim sistemom na ruleti mogoče zadeti milijone, bi se mi samo režali. Dejansko so eni ljudje v temi o ruleti zelo trdi. Ne razumejo kaj jim dopovedujemo Thomas in ostali.
Problem je, ker ti ljudje nimajo niti osnov. Ne vedo niti osnov verjetnosti, zato z njimi normalna razprava ni možna. Kaj šele debata o bayesovem teoremu, ki jo je načel Thomas. Oni imajo pač svojo intuicijo in opažanja in na matematiko in verjetnost ne dajo nič.
OK, dokler zagonijo svoj denar naj ga le.
Tukaj je pa podobno. Če bi si Brane ali pa ti prebral en uvod v sociologijo ali uvad v kriminologijo, bi bila resna debata šele možna. Tako kot ne moreš nekomu, ki še številk ne pozna razložiti zakaj na ruleti ne bo zadel z nobenim sistemom, tako tudi nekomu, ki nima nekih družboslovnih osnov ne moreš razložiti kakšnega bolj kompleksnega vprašanja. Ne bo razumel pa pika.

Kriminal. Vsak ima svoj tolerančni prag, svoje videnje problema, itd. Kar je pa relevantno, je pa le objektivna stopnja kriminala. Če hočemo nekle mehanizme za njegovo zatiranje uvesti. To se pa da izmeriti OBJEKTIVNO (in ne subjektivno) in nekateri to počnejo. Kriminologi.
Ki poznajo problematiko, metodologije, itd. Vedo kje so pasti, kje so se drugi zmotili in naj ne bi ponavljali začetniških napak.

Če nekdo kuri svoje procesorje - naj jih le. Če pa nekdo z nekimi idejami želi eksperimentirati v celotni družbi katere del sem tudi jaz, potem pa pričakujem, oz. celo zahtevam, da zadeve prej temeljito premisli in preštudira. Taki eksperimenti nas lahko veliko stanejo. Zato je treba nehat bluzit o intuiciji in o tem, da vsak subjektivno sam lahko oceni stopnjo tveganja, pač pa se je treba v zadeve poglobiti in razviti objektivne kriterije. Ker če ne, lahko poljubno vzamemo enkrat kriterije prestrašene stare mame, drugič pa kriterije mafijskega šefa.
Če bo šel en kriminolog sestavljati jedrski reaktor, bi zelo verjetno zaj*** in bi to vsi hitro opazili. Če gre pa en kemik pisat zakon, bo pa prav tako zelo verjetno zaj***, samo da tega ne bo nihče opazil dolgo časa. Dokler ne bo prepozno.
Dolfe in Stalin sta lepa primera - nekateri so opazili šele ko je bilo razrušene pol Evrope, oz. ko jih je stiček Josif poslal v gulag. Eh, eni so celo v gulagu ostali trdi stalinisti.

Tukaj noben bluzant iz FDV in FF, pravzaprav nikakršen ˝teoretik- nestrokovnjak˝ nima šans.Ne prepriča/prestraši nas ˝Essex˝...In če ima formalni neizobraženec ( po tvoje nestrokovnjak) bolj prav..... Dela-ne dela
Kot prvo - ne mi podtikati, da imam zaničljiv odnos do "strokovnjakov" (po tvoji definiciji - se pravi do praktikov). Ker sem tudi sam praktik, oz. zagovarjam praktičnost. Samo trdim, da moraš biti OBOJE. Večina se zadovolji samo z enim ali drugim.
In ne mi podtikati da kaj dam samo na diplomo. Človek se lahko tudi sam veliko nauči. Jaz sem se verjetno največ stvari, vsaj tistih, ki so mi zanimive, naučil izven faksa.
Pravim samo, da naj načeloma avtomobile popravlja mehanik, kruh pa peče pek. Seveda lahko tudi pek zna popravljati avtomobile, ker se je sam naučil, vendar mora imeti znanje. Če ga ima, bom svoj avto brez problema peljal k njemu. Če pa samo misli da ga ima pa na mojem avtu NE BO eksperimentiral. Kladivo in malce občutka pač ni dovolj.

OK, pa naredimo reality chek!
Postavi tisti forum za boj proti mafiji, jaz pa ti garantiram, da ti bom v nekaj mesecih pokazal, da je ideja nedelujoča, škodljiva in celo kontraproduktivna.
Zakaj misliš, da je možno narediti reality check le v naravoslovju? Tudi v družboslovju jih delajo. Stalinizem je bil en tak reality check. So pa tudi drugi, ki so uspešni, nič ne rečem. Ampak značilnost stalinizma je bila, da so ga delali na pamet. Intiutivno. Posledice so znane.
Sicer pa tudi v naravoslovju včasih prej naredijo simulacijo. To kar delamo v tisti temi je v bistvu ena zelo primitivna simulacija. Če hočeš naredi reality check. Samo če boš preveč zaj*** in naredil preveč škode, bo odgovornost izključno tvoja.

Sicer je pa bluzant tisti, ki govori o stvareh, o katerih pojma nima. Če že govoriva o kriminalu: ti veš, kaj je to kriminal? Kako se ga preiskuje, kako se določa kazni zanj (zakaj je neka kazen 10 let in ne 6 ali 25?) Kaj je namen kazni? Kakšne vrste kazni sploh poznamo in kako se je razvilo sodobno kaznovanje skozi zgodovino?
Dvomim (če ne, mi dokaži nasprotno). Morda imaš občutek, da veš kaj je kriminal, ampak če gremo vpodrobnosti, se bo hitro pokazalo kako in kaj.

Če bi bilo govora o jedrski fiziki in bi jaz začel nekaj bluzit o kvantnih delcih o katerih pojma nimam, me zanima kaj bi reki tisti, ki se na fiziko spoznajo...
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

B-D_ ::

Odgovorjeno :D

Kdaj bodo pa rezultati?

OwcA ::

Če bi bilo govora o jedrski fiziki in bi jaz začel nekaj bluzit o kvantnih delcih o katerih pojma nimam, me zanima kaj bi reki tisti, ki se na fiziko spoznajo...

Nekaj takšnega:
V naravoslovju so zadeve relativno preproste. Kaj je temperatura vemo. Kaj je masa tudi. V družboslovju pa zadeve niso tako preproste, poleg tega ti merski instrument lahko pokvari naravo pojava ali pa vpliva na meritev.

No, kaj je masa recimo ne vemo. Pravzaprav vse količine za katere vemo, slej kot prej pripeljejo do ciklične defincije.
Vemo pa, da ničesar ne moremo natančno izmeriti. Zato ves čas operiramo z napakami in natančnostmi. Še več, trenutni teoretični model, nam eksplicitno prepoveduje ostro določeno meritev.
Morebiti potemtakem ta preprostost izvira iz boljše metodologije? >:D
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: OwcA ()

64202 ::

Hm... kam pa potem spada matematika sama in recimo nestromarski del racunalnistva (softver & informatika)? Napram tem smerem je fizika/kemija/... perzijski muc, druzboslovje pa chow chow :D.

(gledamo na kolicino dlak in posledicno slabso oprijemljivost zadeve:)

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: 64202 ()

OwcA ::

Ko moraš opisovati pravilnost delovanja programa s statistiko imaš verjetno bolj pereče probleme, od vprašanja katero metodo boš uporabil. :P
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: OwcA ()

64202 ::

Heh :). Struja umetnointeligencarjev se gre statistiko ja. Drugace je pa pretezen del "racunalniske teorije" v bistvu samo z rekurzijo/logiko zasvojen del matematike. Vsaj tak filing dobis na faxu :).

OwcA ::

Mislim, da po Matthaievo je ravno čista statistika v matematiki najbolj pohlevna.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

64202 ::

Odvisno kaj je potem predmet proucevanja.

softver: skrajno duhamorno premetavanje crk po neskoncno (yeah right:) dolgem traku skret papirja
... profiji za svoje podrocje naj dodajo svojo definicijo enkrat za vselej :))

IgorGrozni ::

Matthai:
Ti raje govoriš o hruškah, ko se vsi drugi pogovarjajo o jabolkih, očitno ?



Če statistike ne znaš uporabljati pravilno je to tvoj problem, ne statistike.

Jaz o kriminalistiki nisem napisal niti besede - debatiraš z ...nikomer..

Post festum ti lahko tudi sosedov Lojze-Mojze dokazuje uspeh/neuspeh..

Če si strokovnjak, mi napovej zdaj, kaj dela-ne dela ! In zakaj bo dela/ne dela.. Pokaži kaj znaš, ne pa viti rok in vpiti˝jaz sem strokovnjak, jaz sem strokovnjak...daj končno od sebe neko hipotezo, teorijo, idejo, daj nekaj podatkov, ki so potrebni za resno debato. Ne biti sramežljiv.
In ne zasipaj z vsemi nepotrebnimi primeri in podatki, očitnimi in znanimi, ki se jih spomneš in ki prinesejo le hrup in prav z ničemer ne pripomorejo k debati. Lacanov ˝Učinek gobezdala˝ ne pomaga kaj dosti.

Kričati nad vsemi, da nimajo pojma, povedati zakaj nimajo pojma, ...razen da si ti pač strokovnjak in menda že veš... usmiljenja vredno !

Praviš pa, da je bil Stalinizem pravzaprav na znanstvenih teorijah domišljen sociološki experiment(sicer slabo načrtovan) ? In je zato eksemplar za reality check znanstvene teorije. This is a good one.:D


Bluzantov FF in FDV v prejšnem postu pravzaprav nisem uporabil za tvojo kvalifikacijo, le uporabil sem tvojo izjavo o tvojih kolegih, vendar če ponovno premislim.... Eh...

LP.IgorGrozni

Matthai ::

Če statistike ne znaš uporabljati pravilno je to tvoj problem, ne statistike.
Jaz samo trdim, da statistika ni dovolj. So stvari onkraj statistike, ki jih s statistiko NE MOREŠ rešiti.
Eni ste pač prepričani, da je pa statistika edina relevantna reč v družboslovju, ostalo je pa bluzenje.
Jaz sem čedalje bolj prepričan, da je statistika brez teorije navadno bluzenje.

Praviš pa, da je bil Stalinizem pravzaprav na znanstvenih teorijah domišljen sociološki experiment(sicer slabo načrtovan) ? In je zato eksemplar za reality check znanstvene teorije. This is a good one.:D
Tako so trdili ameriški stalinisti v času hladne vojne. Poglej si zgodovinske učbenike.
"Krasen eksperiment, za katerega upamo, da bo uspel."

Če si strokovnjak, mi napovej zdaj, kaj dela-ne dela ! In zakaj bo dela/ne dela.. Pokaži kaj znaš, ne pa viti rok in vpiti˝jaz sem strokovnjak, jaz sem strokovnjak...daj končno od sebe neko hipotezo, teorijo, idejo, daj nekaj podatkov, ki so potrebni za resno debato. Ne biti sramežljiv.
No, zdaj te bom pa z užitkom zafrknil in ti povedal.
Model, ki ga predlagajo v temi o mafiji ne dela. Zakaj? Sem že tam obrazložil, na kratko: problem odgovornosti, problem nadzora in transparentnosti, problem objektivnosti in problem (ne)monopolizacije nasilja.
To je hipoteza.

Zdaj pa dokaz. Dokaz, za katerega nekdo, ki ni študiral družboslovja pač ne more vedeti, pa kljub temu bluzi po svoje. Dokazi so sicer tudi zgodovinski, ampak jih nekateri zavestno spregledujejo. Recimo ku-klux-klan, nacistične tolpe, itd.

Dokaz so Migramovi eksperimenti. Po njih je bil posnet tudi film Das Experiment, ki si ga morda gledal. Kontroliran sociološki eksperiment.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Anketa o SPAM-u. Vabilo k izpolnjevanju.

Oddelek: Omrežja in internet
6853 (725) Matheeew
»

Spletno oglaševanje ponekod v EU že dohiteva TV oglaševanje

Oddelek: Novice / Ostale najave
144467 (3562) Jst
»

Potek raziskave o odnosu do spletnega oglaševanja na Slo-Techu (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Obvestila
615817 (4391) Matthai
»

Raziskava o odnosu do oglaševanja (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Omrežja / internet
716043 (4776) Matthai

Več podobnih tem