relativnostna teorija

Fiki: omisli si ocala al pa debelejse lece - popravljam tvoj popravek. Skupna masa je vecja in ne manjsa od zacetnih mas jeder. Recimo iz ene kile hrusk, ki se zaleti v eno kilo jabuk, rata vec ko 2 kili sliv. Kolk tocn, ti ne morm povedat, ker ne vem, kolk se energije sprosti, da bi lahko izracunu masno razliko niti ne vem masne razlike da bi ti izracunu sprosceno energijo. Ce pa predpostavimo, da je skupna masa recimo 2,02 kg, pol nanese dE=dm*c² => dE=1,8*10¹⁵J !!!!! To je pa najbrz kr za dost salc kofeta skuhat, ane?

Dalje, fiki, pravis da so crne luknje nevidne, pa se zmeri obstajajo. Trenutno je verjetnost njihovega obstoja okoli 95%. Zakaj pa da so nevidne? Ahhh... Niti povsem nevidne niso. Tam davno v 70-ih letih je Hawking postuderu, da tud crne luknje sevajo. Ne vemo pa, kaksne so zato, ker ne dobimo nobene informacije z notranje strani dogodkovnega obzorja. O crnih luknjah mogoce drugic.

Hehe, enters frudi . Kako si kej?

wintermute: Kamere bi mogle met hudicevo dobro povecavo. Vseglih: Cist komot bi to primerju s paradoksom dvojckov - se njiju snemaj, pa imas enak primer. Kle je podobno ko pri crnih luknjah, ce gledas od dalec enga, ki noter "pada". Tud bos vidu prakticno skos isto sliko, na kteri bo enake starosti, ......., le da bo pa ta slika pocasi izginjala, ker cloveka ze zdavni ne bo vec, ker bo tresu v singularnost, vidu pa ga bos zato, ker do tebe prihajajo se zadnji fotoni, ki jih je oddal osebek, preden je presel dogodkovno obzorje. Aja, edino kar je, prihaja do rdecega premika - iz obmocja vidne svelobe preide v infrardece itd... Pocasi bo izginil, sevede le za tvoje zaznave. V IR spektru bi bil se zmeri viden, sam tut kle pol zmeri manj.

billy: za tko male brzine lahko komot uporabis kar priblizek 2000 m/s. Po oni formuli dobis 1993,3 m/s, kar pomeni tam okoli 0,3 % odstopek, kar pa je prakticno zanemarljivo. Ampak se enkrat: za male brzine, ko je hitrost mnogo manjsa od svetlobne, se komot uporablja navadno sestevanje, ker gre clen (uv/c²) proti 0 in imas w = (u+v)/(1+0) = u+v Razumes?

sifu 4x brzina svetlobe? Aja? A lahko se mal razlozis oz. poves, kako so oni tam to razlozil, k me res zanima? Ker zaenkrat se signali sirijo naokoli z brzino, skoraj enako svetlobni (EMV - elektromagnetno valovanje - ima le v vakuumu hitrost c) in se muska do njega ni prsla v eni izmed oblik EMV, kako pol?

em, wintermute;
Mi namreč z teorijami in formulami opisujemo realnost in NE ZAZNAVANJE REALNOST
ta izjava pa ni moja

pa še komentar glede tvojega miselnega eksperimenta: pravilno si povedal, da obe kameri, ki preko teleskopa snemata dogajanje na drugi ladji, kažeta upočasnjeno dogajanje. samo ta del eksperimenta, torej takrat, ko se ena ladja giblje s konstantno hitrostjo, bi bil uporaben za demonstriranje poodaljšanja časa.
v celoti gledano, pa je tvoj eksperiment povsem identičen paradosku dvojčkov, saj vključuje 'prva ladja odide', 'se okrog obrne' in 'se na koncu ustavi'. med temi fazami namreč ladja pospešuje in takrat oba opazovalna sistema (prva in druga ladja) nista enakovredna.
poleg tega, ko bi se gibajoča ladja 'okrog obračala', bi kameri, ki snemata preko teleskopov, posneli dogajanje, ki na eni in drugi kameri ne bi teklo enako hitro! kljub temu, da v fazi premo-enakomernega gibanja ladje, ti kameri snemata enako. razumeš, kaj hočem povedat?


oj McAjvar
a se gremo kregat o jedrskih reakcijah? neh, ni mi... pa o črnih luknjah sem tud že v preteklosti spisal cele eseje, se spomnim, da sma se s Thomasom nekaj kregala

ok. sedaj pravimo, da je hitrost svetlobe max.
prej so pa govoril, da je hitrost zvoka max. in lahko vse prejsnje primere priredimo, da veljajo za hitrost zvoka.
Gremo od zacetka:
clovk sedi na raketi, ki vedno pospešuje. ko pride skor do hitrosti zvoka se začne dreti. zvok do se nekaj casa pred njem. prebil je zvocni zid, slisal se je pok. a on se je se naprej dru, mi smo ga pa slisal kasneje.
pride do hitrosti svetlobe, a se zdaj ne dere vec, ampak sveti z lampo. mi ga se nekaj casa vidimo, snop svetloge pa je se pred njim.
Poslusaj zdaj tole: ko prebije hitrost svetlobe, vibimo blisk (zvok- pok, svetloba- blisk) in njega vidimo, da gre
s svetlogno hitrostjo (ker svetlogo pac gledamo), a on z ocmi ne bo videl nicesar (kot je pri nadzvocni hitrosti zapustil zvok).
Torej: pri hitrosti zvoka, ce poslusamo, nic ne slisimo prej, slisimo, ko pride do nas, a stvar se se vedno premika. ista stvar bi morala biti s svetlobo.

fiki: informacije iz ladje ne bojo potovale počasneje, ampak zaradni nenehnega oddaljevanja ladje bo časovni interval informacije pripotoval z vedno večjo zamudo. isto je kakor pri rešilcu: ko prihaja proti tebi je ton višji, ko pa se oddaljuje pa se ton zniža. pri prihajanju se sinusouda skrči kar povzroči več valovanja v 1sec, pri oddaljevanju pa obratno. popravte me če se motim

Bobija razumem zato ker sm isto tur jest napisou sam z drugimi besedami.
Tomas tebe pa ne kapiram. Dej mi ti razlož zakaj je tako če je tako ne pa da non stop govoriš neki brez razlage. Če pa nočš razlagat pol pa ne vem kaj delaš na tem forumu

Pa saj so lansko leto že dosegli hitrejšo hitrost od svetlobne. To smo enkrat že obdelali v forumu.
Takarat sem podal tale LINK.

Če se prav spomnim je šlo za nek zelo ohlajen plin in lasersko svetlobo. Laser je izstopil iz valja istočasno kot je vstopil.

Še eno vprašanje: potuješ iz točke A do točke B s svetlobno hitrostjo, zazdalja je 50 svetlobnih let v eno stran. za opazovalce na točki A traja preteče 100 let da se vrneš, koliko pa potem zame? 100let???

Pa še komentar na tisto kar je wintermute napisou sergiju. Seveda svetloba se od frudija, ki potuje s rečmo svetlobno hitrostjo oddaljuje s svetlobno hitrostjo, ampak le tista svetloba, ki izvira iz njegove svetilke. Seveda se iz perspektive vsakogar oddaljuje svetloba od frudija s svetlobno hitrostjo. Bistveno vprašanje pa je s kakšno hitrostjo se oddaljuje svetloba iz lampe, ki jo ima frudi, ki se sam oddaljuje od sergija s svetlobno hitrostjo, od sergija.
In še če se frudi od sergija oddaljuje s svetlobno hitrostjo in sergijo posveti z lampo proti frudiju potem pa bodo vsi videli da se svetloba iz sergijeve lampe od frudija sploh ne oddaljuje.

VSAKA svetloba iz VSAKE lampe - ima glede NATE svetlobno hitrost.

Kdorkoli meri hitrost svetlobe (v praznem prostoru) NANJ - se bo tista svetloba gibala 300,000 km/s - ne glede od kako hitrega svetila izvira.

Caki caki, Thomas. Nic ne more it hitrejs od svetlobe. No, OK, motnje grejo lahko hitrejs, da pac zadeva klapa. Ampak to je samo ena stvar, ena pa ni nobena in je vse v redu.
B?
Pa tudi tistega z brazdo ne vem prov dobr, kaj si mislu rect.

Vzameš tvoj laser gun in greš pred hišo! Usmeriš ga v Luno in ob pritisnjenem petelinu - z roko mal migaš levo desno gor dol. Prek Lunine površine greš v tisočinki sekunde recimo. Nekej tisoč kilometrov dolga brazda od tvojga laserja se orje z nadsvetlobno hitrostjo!

Zdej če se ne - pomeni da vrh tvoje roke ne gre 6 m/s ... Boš pa že no!

fiki

Ko se ti z 250 Megametri na sekundo pravokotno bližaš laserju - vsak trenutek vsak foton, ki mu izmeriš hitrost - je to 300 Megametrov na sekundo.

Tko kažejo VSE MERITVE.

Zdej se pa temu opazovanemu dejstvu na ljubo upogneta

prostor

čas

TO je Relativnost od Einsteina!

Zato ke se skupi s povecevanjem brzine veca tud masa. In za vec mase premaknit rabis vec energije. Ko hitrost limitira k svetlobni, gre tudi masa k neskoncnosti. Ta tolk mase pospesit pa ni v vsem Vesolju dost energije. Tko nekak.

Naja v bistvu mas prov... Ampak bi jest to rad se mal drugac povedu, boby, pa tud s palco ne bi slo (glej mal zgori tisto o pospesevanju in masah in energiji). Thomas, ta tvoja z laserjem je gnila ze pri koreninah. Laser == svetloba. Hitrost laserskega curka == hitrost svetlobe c. Od tebe se curek siri z brzino c. Svetloba sele pade na mesto, kamor si mel usmerjeno roko malo za tistim, ko ti roko ze premaknes. Tko kot je boby reku, je scanje en fajn priblizek na kratkih razdaljah, le da se laserski curek zaradi premale gravitacije ne uklanja. No, lulaj direkt na tla in pejt mal levo-desno. Ce ga zlo hitro zmagnes z leve na desno, curk ne bo v trenutku spremenu smeri, ampak bo pac neki cajta trajal, odvisno od hitrosti potovanja curka, laserskega ali urinskega .

Kolk hit pa bi zarisoval brazdo pa je odvisno od kotne hitrosti, s katero premikas roko. Itak je ne mors prevec premikat, ker jo vidmo pod sorazmerno majhnim zornim kotom... Ce mal prevec zanihas z roko, jo sfelis. Ane? Ja.

Ja, se en primer: trakovi unih gimnasticark. Una maha s palco ko zmesana, trak pa boli patak kaj una spredi ze dela, ampak lepo pocas sledi.

tomas: dej mi razloži kaj ima obodna hitrost v zvezi z laserskim žarkom. laserski žarek nima nobene obodne hitrosti, ker fizično ni povezan z izvorom.

Ok, ne laser, pac pa brzina, s katero se dela brazda. To sm mislu.

PS: Je pa cist mozno, da sm kje zastriku, ker mi je zdele prevec vroce. 27°C je kle not! Nobene klime.

Tomas
Še enkrat na moje vprašanje si odgovoru v smislu kako naj bi bilo in kaj kažejo meritve vendar jest ne potrebujem sam tega jest hočm vedt zakaj naj bi bilo tako.
Od zdej naprej prosm razlagej zakaj je kaj in ne kako je kaj.

Da boš pa od UI dobu odgovor, jo morš pa najprej nekaj naučit, se ti ne zdi. preveč se zanašaš na UI. Kje si slišal,/prebral itd, da so motnje hitrejše od svetlobe??? prvič slišim.

Kar se motenj tiče - nisem jih jest prvleku semle! Lih motjo diskusijo. Prvleku jih je McAjvar. Ampak če že - tko je kot sem napisal.

Nima pa to nobenga vpliva na Relativnost samo.

Boby

AI (UI) ... nej se pa kr sama nauči. Nej pregleda cel net, vključno s temili našimi debatami - in prekalkulira edino možno teorijo. Če jih je več, pa nej pove najenostavnejšo. Ker če jo bom jest preveč učil - njeno mnenje ne bo dovolj neodvisno.

Sam bo treba še ene 10 do 13 let počakat.

Al pa tud delat kej na tem. Kukr kdo. ;))

ok mogoče mal neumestno in pa bolj zahec kot zares

zakaj se tok ukvarjate z relativnostno teorijo (in pripadajočimi zadevami) če je vse relativno

in pa teoretično

lp

Tomas.
seprav je zadeva taka če se ti približuješ laserju z 250megametri na sekundo se fotoni k tebi približujejo z 300 megametri/s. Če maš pa še enga frenda odzat sebe, ki je vedno na isti oddaljenosti od laserja, se pa fotoni k njemu pravtako približujejo s 300megametri/s.
Dej povej če to govori relativnostna teorija oz. ali je to res.

ok..še neki za znanstvenike u forumu...sej mogoce je ze blo kej o tem recen k se mi ni dal vsega brat...

recimo da jest stojim na zemlji in gledam eno raketo k potuje z svetlobno hitrostjo(lohk tud mau manj)...in na raketi je mozakar k ma u rok baterijo in jo model przge....zdej me pa zanima..a to pomen da k jest vidm ta zarek kako zasije z rakete...a to pomen da gre on z 2x svetlobno hitrostjo???!? al mislte da zarka sploh ne bi vidu z zemlje??...

Potovanje s svetlobno hitrostjo je torej meja do katere bi se teoretično dalo priti. Če se čas upočasnjuje ko se približujemo c -ju potem je pri 100% svetlobni hitrosti čas=0.
A mogoče iz tega sledi:

v=0 -realni čas
0c -krajši čas
v=c -čas je 0 (se ustavi)
v>c -potovanje v preteklost

O.K. ko se približujemo svetlobni hitrosti se spreminja masa, iz česar sledi da potrebujemo večjo energijo za pospešitev do c. In zato 100% c ni možno doseči, in tudi zato ker bi bilo potem takem možno potovati v preteklost zaradi česar bi se pa potem sesula vsa zgodovina in tudi teorije?
a to pomeni da je potovanje v prhodnost možno v preteklost pa nikakor?

Thomas, hotel sem samo predstaviti, da ste si zbrali slab zgled za širjenje motnje. podobno bi lahko recimo skonstruirali takšno mašino:
zelo dolg zid, pred njim ogromno svetilk, razporejenih v ravni vrsti, vse usmerjene v zid. potem bi računalnik v zelo natančno določenem in tempiranem zaporedju prižgal svetilke eno za drugo. recimo, da vsaka svetilka na steni osvetli krog, širok 10 cm in da se snopi posameznih svetilk med sabo komajda dotikajo. če bi časovni interval med prižiganjem zaporednih svetilk bil manjši od 1/3.000.000.000 sekunde, bi se osvetljeni pas na zidu 'širil' hitreje kot s 300.000 km/s. ampak temu ne bi glih mogli reči 'širjenje motnje', saj ima osvetljenost zidu zunanji vzrok in nima nič opraviti s strukturo samega zidu.

drugačne bi bilo, če zidu ne bi obsijali s svetilkami, temveč bi osvetljenost povzročala nekakšna notranja reakcija. v tem primeru se osvetljeni pas nikakor ne bi mogel širiti hitreje od svetlobe, saj se interakcija med delci zidu ne more širiti hitreje.

does this make any sense to anyone?


sifu, kot ti je že Thomas razložil in kot sem že večkrat zapisal: Lorentzova transformacija (predpis, kako se transformirajo vektorji četverci pri prehodu iz enega koordinatnega sistema v drugega) je izpeljana iz predpostavke, da je hitrost svetlobe enaka, ne glede na koordinatni sistem, iz katerega jo merimo. to je že dolgo eksperimentalno potrjeno (viva Michellson & Co. ), tako da si tega Einstein ni preprosto izmislil...


Pred 100 leti in več so bili fiziki zato v takem šoku - kot si zdej mogoče ti.
lepo povedano... relativnost, tako kot tudi kvantna mehanika, zahteva nekakšen miselni preskok; vsakdanje izkušnje več nič ne pomenijo in treba se je navaditi razmišljati precej drugače.