» »

relativnostna teorija

strani: « 1 2 3

Yohan del Sud ::

Ajnštajn pa to. Mi jo lahko kdo razloži kot navadnemu neukemu kmetu? S primeri iz vsakdanjega kmečkega življenja.

Cr00k ::

hja stvar ni tolk lahka...jst jo tut ce kapiram cist.....ta teorija ima zakone za velike mase sile........itd....med atomi pa ta teorija ne velja...tam je kvatna mehanika.....in ko bodo zdruzl ti dve bo nastala ena ki bo lahko razložila kako je vesolje nastalo.........ce bi pa kaj rad vedu o tem pa si kaksno knigo dob......
root@whitehouse.gov

Thomas ::

Kmetu - odvisno od kmeta. Nekaterim zagotovo.

Tebi pa tudi lahko. Ampak ni tle primeren medij. Greva enkrat raj u LJ na 'pir', kjer se da mahat z rokami.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

asPeteR ::

Ej Thomas kaj se s tabo dogaja?
Sončarica? Poletna vročina?

bastadu ::

sam dober je to povedu:D

LOL8-)
** Dell Precision M6500 Covet ** Intel i7-920XM ** 16GB PC1333 DDR3 **
** 256GB SSD ** 500GB HDD ** ATI FirePRO M7820 ** WUXGA E2E RGBLED **

TheHijacker ::

Vse kar vem o tem je:

E=mc^2

Upam, da je še to pravilno, ker fizike nikoli nisem maral!
http://www.google.si

Tjulenj ::

tako kot je ze Thomas rekel, se taksne zadeve razlaga z veliko mahanja in risanjem po papirjih... ampak ce ti pomaga... zelo poenostavljen primer... vsa fora je da moras upostevati tudi to, da svetloba ni neskoncno hitra (pa velja predvsem za hitrosti ki so blizu svetlobne). zelo poenostavljeno si zadevo lahko razlagas z zvokom... nekako podobno moras sklepati za svetlobo oz. vidno informacijo. ce se nekaj giblje s hitrostjo blizu svetlobne, je potem odvisno od tvojega polozaja in gibanja, kako hitro bodo informacije (svetloba) prihajale do tebe in kaksno hitrost bo predmet imel zate kot opazovalca... kot je ajnstajn reku: imagination is more important than knowledge

Matthai ::

Hmm, ne vem če je to kar vem samo od Einsteina, ali pa tudi od Hawkinsa, gre pa takole... masa in energija sta povezani - masa se lahko pretvori v energijo... (hehe, mogoče je pa masa samo manifestacija energije).

Potem obstaja pa še dokazana teorija o kontrakciji časa...

Pa poiskusi z elektroni in uklonsko mrežico: če imamo uklonsko mrežico ki ima reže ravno tako velike da vmes pade elektron, in imamo dve reži, in pošljemo čez elektron - bo elektron šel skozi obe reži HKRATI.

Potem pridemo do teorije da sta prostor in čas povezana, se pravi ne gre za dve neodvisni zadevi, pač pa govorimo o prostor-času.

Potem pride teroija o vzporednih svetovih, ki je zadnje čase precej popularizirana v sci-fi filmih.

To je to kar jaz vem - ni pa nujno da je to vse pravilno.

Pepca*Kardelj ::

Jah, ta najbol da greš na:
http://www.thirteen.org/hawking/html/ho...

Tam so tudi slikce !!!!

LojzePek ::

Priporočam ti knjigo Stephen Hawking : Kratka zgodovina časa. Ne vsebuje nobene formule in je zelo zanimiva tudi za tiste, ki nimajo pojma o fiziki.( med njimi sem tudi jaz).

Thomas ::

No pa dejmo!

Cela specialna relativnost soji na dveh axiomih:

  • Hitrost svetlobe v praznem prostoru, je za vse nepospešeno gibajoče opazovalce (merilce te hitrosti) enaka.


  • Vsi ti inercialni opazovalci imajo iste naravne zakone. Ne morejo rečt kdo se giba in kdo miruje


Verjeli ali ne, Einstein je iz tega mdr. zakljucil:

  • E=mc2.


To pomeni, da je v enem kg katerekoli snovi skoraj 1017 Joulov energije.

To po trenutnih cenah pomeni cca 3 milijarde mark (električne) energije.

(Ko pridem nazaj s športanja - razložim še kako je to izpeljal).
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

V levi je Einstein držal Colta in iz njega izstreljeval krogle v prazno vesolje.

V desni je Einstein držal laserski blaster in z njim ciljal iz Colta izstreljene krogle.

Vprašal se je, kaj bi bilo, če bi bežeča krogla merila hitrost svetlobe iz laserskega blasterja, katera jo je zadela.

Zaradi prvega axioma - je ta hitrost morala bit pač svetlobna hitrost, saj vsi inercialni opazovalci po njem - izmerijo enako hitrost svetlobe. Zatorej tudi krogla.

Einstein se je potem vprašal, kaj bi bilo, če bi iz Colta izstrelil kroglo z nadsvetlobno hitrostjo.

Potem je laserski žarek ne bi mogel ujeti - in bilo bi po axiomu.

Tega pa Einstein ni hotel. Axiom o konstantni svetlobni hitrosti mu je bil tako simpatičen mem, da je raje sproduciral komem, ki trdi, da z nadsvetlobno hitrostjo, se krogel s Coltom ne da streljat.

Niti s katerimkoli drugim orožjem - ki bo kjerkoli in kadarkoli v Vesolju.

Imel je precej tehtne razloge za to svoje razmišljanje, saj bi v nasprotnem primeru bila Zemlja v središču Vesolja.

Še več! Še vrtela se ne bi - vsaj tako so kazale meritve svetlobne hitrosti po vsej zemeljski površini. Ali se Zemlja ne premika sploh - ali pa bi iste rezultate meritev dobili povsod po Vesolju.

To zadnje pa je ta prvi axiom.


Ko si je Einstein tako preganjal čas s Coltom v levi in blasterjem v desni, je videl, da je nemogoče pospešiti kroglo do svetlobne hitrosti.

Toda sedaj je bil že v drugi - na videz nič manjši zagati. Kako se je ne da?! Če ji dovajaš energijo in dovajaš - se mora ta spreminjati v kinetično energijo (=pospeševati) - sicer ti crkne zakon o ohranitvi energije.

Albert si je domislil, da se morda z večanjem hitrosti veča nekoliko tudi masa krogle.

Tako da jo je čedalje manj mogoče pospeševati - saj je njena masa vse večja in večja.

Torej, da je m0<>mv. In nujno bi blo, da je mc - neskončna. Ker če bi bla pri svetlobni hitrosti končna - bi se jo dalo poriniti čez to hitrost z malenkostno dodatno energijo.

Torej kakšen delež mase je treba pripisati hitrosti?

Albert je za te robne pogoje, ki jih je zrezoniral, začel iskati funkcijo.

Kinetična energija je 0.5*mv2 - pri hitrosti v. Če ne bi blo naraščanja mase.

Ampak tisti prirastek mase dm ima spet 0.5*dmv2 .

Se pravi, je efektivni prirastek mase je ena taka limita vrste pri vsaki hitrosti.

Pri svetlobni hitrosti pa mora biti ta limita neskončna.

Albert je videl, da če bi bila relacija med maso in energijo E=mc2 - bi se tole izšlo!

V svojem velikem slogu, je stvar povzignil v princip, ki ga meritve podpirajo vse do današnjega dne.



Ampak to je samo ene 20% Specialne teorije relativnosti. Ostalo gre podobno - prekanjen način razmišljanja pač.

p.s.

Navijanje ure - je pomemben element relativnosti!

8-)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

sketch ::

Whew... tole thomasovo je že kr specialno...
Ampak evo, čisto po kmečko:

Predstvljaj si, da se na vozičku pelje žogica na vzmeti. Vzmet se sproži, žogica poleti 1m v zrak in pristane nazaj na premikajočem se vozičku (trenje zraka zanemarimo).
Kolikšno pot je prepotovala žogica?

Opazovalcu, ki sedi na vozičku, se zdi, da je prepotovala samo 2m - 1m navzgor in 1m navzdol. Opazovalcu v žogici pa se zdi, da je prepotoval več, saj občuti tudi gibanje v vodoravni smeri.

Evo, tukaj je fora. Pri splošni teoriji relativnosti gre za to, da čas in dolžina potovanja za dva različna opazovalca nikoli nista enaka. Kar pomeni, da bo Lojze v vesoljski ladji drugače dojemal čas in prostor kot Janezz na zemlji, le-ta pa zopet drugače kot vesoljček Xkrunclw na Vegi. Vse skupaj pa izvira iz šmentanega dejstva, da se nič ne more gibati hitreje od svetlobe in da je hitrost svetlobe končna.
To, kar sem zdaj povedal, so posledice - da pa bi stvar skonstruiral kot teorijo (naša prfoxa za fiziko je to super naredila) se mi pa ne da...

lp
s
Adapt and overcome.

fiki ::

Ko sm brau vaše definicije anštajnove relativnostne teorije sm samzačel premišljevat a je mel anštajn sploh prou. On je svojo teorijo gradil na naših vidnih zaznavah. Vendar se mora vsak strinjat da nas vid velikrat tut vara, saj na temu temeljijo čarovniški triki. Mi gledamo na premikajoče predmete glede na ostale v okolici, zato se tudi imenuje relativnostna teorija, ker je vse odvisno s čim v okolici primerjamo gibanje teles. Če en predmet kroži okoli zemlje v orbiti in se mi za tem predmetom premikamo z enako "hitrostjo" kot ta predmet se ta predmet sploh ne premika in nima kinetične energije. Torej to pomeni da lahko zagotovo pripišemo kinetično energijo predmetu šele takrat ko se zaleti v drug predmet(seveda ne moremo razločiti ali se je predmet A zaletel v predmet B ali obratno), ali pa si določimo omejen prostor in mu določimo predpostavko da se ta prostor ne premika. Sedaj se pa postavi vprašanje. Ali je hitrost res lahko omejena ko pa je sama hitrost relativna. V določenem prostoru je hitost s katero se masa lahko premika po prostoru sigurno omejena, ampak ne z nevidezno silo ki preprečuje hitrost večjo od naprimer 300tisoč km v sekundi ampak iz dejstva, da če hočete da bi se neka masa( naj bo to masa A) premikala še hitreje kot se že morate imeti še eno maso( masa B), ki ima isto hitrost v isti smeri kot masa A poleg tega pa mora hraniti energijo ki jo bo prenesla na maso A. No iz tega se vidi da je hitrost omejena, saj ne moreš pošiljati delcev ki bi prenašali energijo v nedogled. No lahko pa vzamemo koncept da sam predmet nosi energijo sabo in sam sebe pospešuje. če izhajamo da energija izhaja iz mase to pomeni da se bo masa predmeta vseskozi manjšalo v toku porabe energije za povečevanje svoje hitrosti. To pomeni da predmeta ne bo več ko bo porabil vso svojo energijo. Vseskozi pa bo skupna energijska vrednost tega predmeta enaka saj bo s porabo energije izgubljal maso pridobil pa na hitrosti. Lahko bi si mislili Večji predmet z večjo maso ma več energije in bo šel zato lahko hitreje kot manjši predmet ampak ne gre tako saj bi porabil več energije da bi dosegel isto hitrost kot manjši delec zaradi večje mase. To dokazuje da je hitrost delcev omejena, medtem ko hitrost same energije ni omejena saj nima mase ki bi jo omejevala, hitrost nje je odvisna le od količine energije.

Men se zdi najpomemebnejš zakon v fizki zakon o vzajemnost saj obstaja povsot. Dobr nadeljevanje prihodnjič
siki

Thomas ::

fiki

    To dokazuje da je hitrost delcev omejena, medtem ko hitrost same energije ni omejena saj nima mase ki bi jo omejevala, hitrost nje je odvisna le od količine energije.


Thomas:

Vsaka energija E ima maso, ki je enaka E/c2.

Ne samo, da je v vsaki masi energija - tudi vsaka energija ima svojo maso.

1 KWh energije tehta nekaj nanogramov. Ko segreješ skodelico kave, se ta bolj oteži, kot če bi ji dodal nekaj milijard molekul vode!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Yohan del Sud ::

O, to so pa težke besede. Pazi, da ti ne padejo na nogo. :D
Ne, res. Tega pa nisem vedel, da ima tudi enrgija maso. Hmm... Ok. Ok. Zanimivo. Ima še kdo kaj za komentirat?

`DoC ::

Hmmm a zato se mi zdi mobitel težji ko ga nafilam? :) 8-)
+°´°+,¸¸,+°´°~What We Do In Life, Echoes In Eternity~°´°+,¸¸,+°´°+

gkovac ::

jest mam samo eno pripombo...

Einstein je kriv! Ce nebi on pogruntal da je cas relativen bi mi zivel velik boljs... primer: ko si na morju, ti cas mine hitro... ko si v sluzbi pa se ti cas vlece!

torej... ce bi nas Einstein pustil v nevednosti in nebi povedal tega, da je cas relativen bi ti tako dopust, kot sluzba minevala z enako hitrostjo

lp,SuLc
lp,
____________________________________________
"Left to themselves, things tend to go from bad to worse."

Thomas ::

Yohan,

Beseda - koliko je težka (v povprečju) beseda?

Glede na to, da je besedo v povprečju mogoče (optimalno) kodirati s kakšnimi 12 biti in da je masa bita kake tolikokrat manjša od mase atoma, kolikor je atom lažji od galaksije - potem besede res niso zelo težke.

Število bitov v Vesolju je konstantno (10cca 150 do 170?), masa Vesolja (1053 kg)pa tudi. Tako pride kakšnih googol bitov na kilogram.

googol=10100 (piše v LEXICONu)

So pa vse tele številke precej okvirne še zaenkrat. :)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

McAjvar ::

Pa da navmo sli mem enga pomembnga dejstva, tista znana E=mc2 pride zlo v postev tud pri fuziji in fisiji.
Namrec, ko se dve jedri z masama m1 in m2 zlijeta (fuzija == zlitje), velja m1+m2 > mkoncna. Kam je sla razlika? Evo, sla je u energijo. Kolk pa je ratal energije? Ja dE=dm*c2, ane (d pomeni diferencial in predstavlja zeloooo majhne spremembe neke (fizikalne) kolicine).
Enako velja, ko se jedro razcepi, je skupna masa nastalih jeder vecja kot pa masa prejsnjega jedra. Tu se pa energija iz okolja porablja, da se manjkajoca masa "sproducira". Evo, se za primer prakticne uporabe enacbe :)
"[...] the advance of civilization is nothing
but an exercise in the limiting of privacy."
- Isaac Asimov

Yohan del Sud ::

Na zdej si pa zakomliciral. Naj ostane enostavno.

Thomas. Mislil sem na izgovorjene besede. Najbrž je odvisno kako glasno jih izgovoriš. Bolj na glas govoriš, težje so tvoje besed...

Thomas ::

McAjvar

Corret.

Edino to bi reku, da sta fuzija in fisija - trenutno dominantna vira energije - samo začetek tega procesa, po katerem se bo počasi vsa masa Vesolja pretvorila v energijo.

Črna luknja je tak ultimativni konverter, ki potem preostalih 999 promil materije pretvarja v energijo. Iz mase tisoč sonc, gre skozi pipico nekaj Wattov masa skoraj dokončno in skoraj 100% v ultradolge radijske valove.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Yohan

Beseda, izgovorjena skozi 1000 wattni zvočnik, je vkodirana v energijo, ki tehta stotinko nanograma.

Ampak masa same besede (ne nosilne energije) je še mnogo velikostnih razredov manjša - ni pa odvisna od glasnosti izgovorjave.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jk ::

Da ne odpiram nove teme bom vprašal tu: ali se da v SLO kupit knjigo Stephen Hawking: Kratka zgodovina časa in kje?8-)

MadMicka ::

Gotov se jo da kupit, kar zavil v kako večjo knjigarno, lahk pa greš tudi v knjižnico in si jo izposodiš, npr. NUK jo ima, če si iz Ljubljane..če ne, pa poglej na Cobis, katere knjižnice jo imajo...

Pepca*Kardelj ::

A jo gdo hoče u Angleščini (Kratko zgodovino časa, namreč.... ?)

gkovac ::

jk

Knjigo dobis 100% v Konzorciju v Ljubljani (zraven Name).. za ceno pa ne vem, ampak po moje prav draga nebi smela bit

lp,SuLc
lp,
____________________________________________
"Left to themselves, things tend to go from bad to worse."

OrlyTM ::

Drgač pa lohk tut Yohana vprašaš, mislm, da ti bo znal pomagat.

lp
OrlyTM
--------------------------------------------------
<b>Fear is in The Eye Of The Beholder. Don't let it be You!</b>

Thomas ::

Ilustracija E=mc2:

Vstati zjutraj iz postelje (1000J energije) pomeni enako količino energije, kot jo da totalna anihilacija 10 bilijonov vodikovih atomov.

Ker pa moramo upoštevati, da smo to energijo dobili iz Sonca, kjer se vodik zliva v helij - ne pa totalno anihilira - je rezultat ta, da se je zlilo 10 tisoč bilijonov atomov vodika v 2500 bilijonov atomov helija - samo da smo lahko zjutraj vstali.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BojlerTM ::

hmm.. pa sm se jst razmisljal..
Ce se stojis v avtobusu ki se vozi, ti mirujes glede na avtobus, glede na ostalo okolico pa se. ce zalaufas proti zacetku busa, se bos glede na avtobus premikal tako hitro kakor teces, glede na drugo pa bos sel hitro kot avtobus plus se toliko koliko hitro teces. ne?
ok.. Kaj se zgodi v istem primeru, le da gre avtobus s svetlobno hitrostijo?
A se jst nemorem vec premikati naprej (nazaj se lahko), al bom pa sel hitreje kot svetloba.
kako se pa to slisi?
"Salt?"
"Pepper?"
"Oh, it's...it's all right. I don't like you either."

Thomas ::

w = (u + v)/(1 + uv/c2)

w = skupna hitrost

u = tvoja

v = avtobusova



Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

OrlyTM ::

Hmm .. zakaj mi pa zadnji post nič ne pomaga :\

lp
OrlyTM
--------------------------------------------------
<b>Fear is in The Eye Of The Beholder. Don't let it be You!</b>

Thomas ::

Avtobus vozi recimo z 99% svetlobne hitrosti ...

Potem pa začneš i korakati od zadnjih sedežev proti šoferju z 2% svetlobne hitrosti, glede na avtobus.

Zunanji opazovalec bo pa (po formuli) videl, kakor da greš z 99,03 % svetlobne hitrosti - in ne s 101% - kot bi pričakovali.

To pa zato, ker gre čas v 99% svetlobne hitrosti pospešeni ladji počasneje.

Tako se hitrost pešca v avtobusu za zunanjega opazovalca zreducira.

Aja!

c=hitrost svetlobe

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

bobby ::

potem če prav zastopim, se čas za osebo ki potuje s svetlobno hitrostjo okoli zemje ustavi, za ljudi, ki pa so na zemlji, pa čas poteka normalno . z drugimi besedami čez 100 let (ki minejo na zemlji) se oseba ki potuje, ne postara za praktično nič, na zemlji pa se zamenja kompletna generacija ljudi. potem takem če bi potoval hitreje kot svetloba bi potoval v čas?

Thomas ::

Ja, prov zastopiš. Razen, da naj se z nadsvetlobno hitrostjo, ne bi dalo potovati.

Moram pa priznati, da se tale cela zadeva, ki jo je Einstein pogruntal - in se narejeni experimenti z njo strinjajo - zdi potrebna ponovnega premisleka.

Zanj (za re-razmislek) pa mislim, da naj ga opravi AI - ko bo pač toliko močna.

Človek ... nekako ni. IMO.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Marjan ::

Slovenec (!) prof. dr. Eugen Petrešin naj bi dokazal, da svetlobna hitrost ni najvišja možna. Model dela ene poskuse na fluidih - predvsem na H2O, njene molekule bo (beri bi rad) pospešu hmm.. no - ZELO! Nad 300.000 km/s, tako pravi.

Sam prej rab minimalno 750.000 dem (potreboval bi okvirno 6.000.000 dem) za mašino s katero bi pospeševal (na onovi pritiska -eksplozije) pa mu država ne da $.

To je blo v Sobotni prilogi Dela! Intervju. 21.7.2001


---------------
Zdej, za moje pojme je to lari-fari, on bi pomoje dnar rad stisnu pol pa stegnu!
Sam je pa človek popolnoma prepričan v to zadevo, pa je dr.!

Tko, da presodite sami. Pa komentirajte.
:))

Thomas ::

Po moje ga tip biksa.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

sifu ::

ma tip nc ne boxa..sm gledu na discoveryju kako je tipo u ameriki prenasu muzko z 4x svetlobno hitrostjo...:D

Thomas ::

Heh, svetlobno hitrost je morda mogoče preseči.

Nekateri to poskušajo s kvantnim tuneliranjem fotonov.

Morda gre - morda ne gre. Muske pa zaenkrat ni še nihče prenašal hitreje.

Da bi pa šprical vodo iz nekakšne črpalke s tako hitrostjo naokoli - je pa čisti bluz.

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

fiki ::

Zdej mi pa ti Tomas nekej odgovor zakaj se celotna teorija in razlaga teorije vrti okoli zaznavanja realnosti. Seveda, da ti ne vidš kar se je že zgodilo dokler svetloba ne pride do tvojih oči. Ampak za razumevanje stvarnosti se ne smemo zanašati na naša čutila ki imajo očitne omejitve. Dej mi ti povej s kašno hitrostjo potuje človek, ki potuje z avtobusom, ki se giblje s hitrostjo 10Km/h sam potnik pa glede na avtobus potuje pravtako z10km/h

Al pa bom prašu drugače. Potnik sedi v 10km dolgem avtobus na zadnjih sedežih. Vistem trenuthu se oba potnik in avtobus začneta premikati z hitrostjo 10km/h, avtobus glede na okolico potnik pa glede na avtobus. Zdej mi pa ti povej v kolkem času bo potnik prepotoval 20km.
siki

fiki ::

Popravek!
Vem zakaj je m1+m2 manjše od m3, pri fuziji seveda. Zato ker se pri tej reakciji odvajajo nevtroni, ki imajo maso in niso več del m3.
siki

Thomas ::

fiki:

    zakaj se celotna teorija in razlaga teorije vrti okoli zaznavanja realnosti

Thomas:

Sej lahko narediš tudi teorijo, ki nima z realnostjo nobene zveze. Samo potem verjetno z realnostjo res ne bo imela nobene zveze.


Ampak razumem smisel tvojega vprašanja!

Zakaj se sploh kdaj oslanjati na realnost - ko vedno, se očitno ne moremo?

Dobra teorija mora zaobsegati tudi pojasnila in napovedi, kdaj in zakaj nas bodo čuti varali. In kdaj nas ne bodo.

Da se nam vhodna data kdaj sfuzla, ni nobeno opravičilo, da bi zavrgli kar vsako dato.

Končni razsodnik, kaj so sfiženi podatki in kaj so pravi - je "teorija" in ne "praksa". Če pa teorija naleti na zanjo nepojasnljivo empirično dato - je teorija mrtva.

Potem, bi seveda lahko naredili milijon teorij! - praviš.

Seveda - vendar le najpreprostejša je pravilna. Occamova britev - glej LEKSIKON.

Teorija je kot vnaprej narejena slika pokrajine, ki jo gremo testirat v naravo, če je res tako, kot je naslikano.

Če so "naslikana" še "popačitvena zrcala" - in se potem vse ujema - je slika pravilna.

Tako to gre. To je nekako definicija znanstvene metode.

Kar se pa tiče seštevanja hitrosti - sem dal zgorej formulo. Naredi vajo iz tvojga primera.



8-)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

frudi ::

to, da ti čas teče počasneje, ko se giblješ hitro, ni povsem točno... namreč: če letim z raketo s skoraj svetlobno hitrostjo mimo neke vesoljske postaje, bodo opazovalci na postaji rekli, da se gibljem jaz z raketo. ampak čisto ekvivalentno lahko rečem, da jaz z raketo mirujem in se celotna vesoljska postaja giblje mimo mene s skoraj svetlobno hitrostjo. komu torej čas teče počasneje?
hitrost je zmeraj relativna, odvisno od sistema, iz katerega opazujemo. pojavi kot so na primer skrajšanje časa, so samo posledica 'prehodov' med opazovalnimi sistemi...

rešitev paradoksa dvojčkov se skriva v dejstvu, da mora vesoljska ladja najprej pospeševati in na koncu zavirati; in takrat več nimamo opravka z inercialnimi (nepospešenimi) temveč pospešenimi sistemi; s temi se pa ukvarja splošna relativnost.

fiki, za odgovor na vprašanje, kako hitro se giblje tisti človek na avtobusu, uporabi enečbo, ki jo je malo višje zapisal Thomas. ampak ugotovil boš, da se zanemarljivo malo razlikuje od klasičnega približka w = u + v. hvala bogu :)
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)

Thomas ::

frudi:

    to, da ti čas teče počasneje, ko se giblješ hitro, ni povsem točno...

Thomas:

Ne teče ti - teče njemu, po tvojem merjenju sodeč.

In obratno!

In kot si reku frudi, sta oba vidika enakopravna, dokler nobeden ne pospešuje.

Ampak jest vseeno komaj čakam, da dobim fiziko, ki se jo bo zmislila AI - ker tale mi - priznam - rahlo smrdi.

Inercialni sistemi mi ne dišijo lepo - ker nekdo je v zgodovini več pospeševal - drugi manj - se mi zdi - zdaj pa oba inercialna, ob enakopravna! Inercialnih sistemov sploh ni - itaq. Splošna relativnost je pa (kot Windowsi 3.11, preoblečen DOS) - preoblečena Specialna relativnost.

Poleg tega, je Relativnost v nasprotju s kvantno mehaniko. Slednja dopušča in zahteva nadsvetlobno potovanje - za Relativnost je pa to smrt.

Hot stuff je trenutno Kvantna teorija gravitacije. Lorentska 2D spinska varianta.

Peice of cake za superinteligenco. Ni pa to za ljudi. Za nekatere freake že mogoče - pa še to zelo dvomim.



:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

fiki ::

No tomas iz tvojega odgovora ne razberem ali si ti res razumel moje vprašanje. Verjetno bi moral bolj poudariti besedo zaznavati.

Moje vprašanje se navezuje na to tvojo izjavo
"Zunanji opazovalec bo pa (po formuli) videl, kakor da greš z 99,03 % svetlobne hitrosti - in ne s 101% - kot bi pričakovali."
NAmreč ta izjava me če po pravici povem JEZI. Mi namreč z teorijami in formulami opisujemo realnost in NE ZAZNAVANJE REALNOST. Boli te patak kako TE VIDI ZUNANJI OPAZOVALEC. Pomembna je realnost. Seveda, ker hitrost svetlobe ni neskončna, mi pa rabmo svetlobo za zaznavanje okolja, to pomeni, da na moremo spremljati dogajanja v realnem času. Bolj hitro kot se predmet premika, bolj zaostajajo naše zaznave za realnostjo. Dejstvo je, da bi bili predmet ki bi se gibal s hitrostjo svetlobe s pravo obliko neviden. Pravtako so neveidne črne luknje pa še vedno obstajajo.

Pravijo da naj bi naš pogled na galaksije bil pogled na galaksije pred več miljardami let, zato ker je svetloba tako dolgo potovala do nas, ampak to ne pomeni da mi živimo v preteklosti.
Jest mislim da je Anštajn že takoj na začetku vedel da z njegovo teorijo velik ni v redu, ampak je svoje delo prepustil bodočim generacijam. Med svojim življenjem pa se je zabaval, ko mu znanstveniki niso moglizavreči teorije o relativnosti. Res je že, da je vse relativno, ampak z enačbo E=m*c2 in vsemi ki uporabljajo c na kvadrat se pa nikakor ne morem strinjat saj daje konkretno omejitev, ampak omejitve so le navidezne-relativne.
siki

Sergio ::

Thomas, eno vprašanje...

Vozim se z vlakom... Vlak je na Zemlji. Zemlja se vrti okoli svoje osi. Tudi okoli Sonca. Recimo da se Sonce vrti dodatno okoli galaksije, galaksije pa ena okoli druge. Kakšna je moja hitrost glede na središče Vsega? :D

Ne mi rečt da ni možno, da je višja od svetlobne...
Tako grem jaz, tako gre vsak, kdor čuti cilj v daljavi:
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.

frudi ::

Sergio, fiki - razumite tole: Lorentzova transformacija ('pravilo', po katerem se seštevajo hitrosti) je postavljena tako, da se svetlobna hitrost pri spremembi opazovalnega sistema ohranja! za seštevanje relativne hitrosti dveh delcev oz. dveh teles, enega glede na drugega, potemtakem velja enačba, ki jo je že pred precej odgovori zapisal Thomas. kar probajta v to enačbo vstaviti različne možne podatke za hitrost obeh teles, jasno bosta dobila rešitev, ki ne presega svetlobne hitrosti! drugače ne more biti! basta :) tako je pač teorija zastavljena...
mimogrede, po načelu superpozicije morajo enačbe relativistične mehanike v primeru, da so hitrosti majhne v primerjavi s svetlobno, preiti v enačbe klasične fizike. za zgornjo Thomasovo enačbo to očitno velja, saj postane koeficient uv/c^2 pri majhnih u in v hitro zanemarljiv v primerjavi z 1 in enačba preide v vsem dobro znano w = u + v. ampak zavedajte se, v splošnem SE HITROSTI NE SEŠTEVAJO TAKO ENOSTAVNO! na našo srečo za nizke hitrosti velja ta poenostavitev...

še to - središča Vsega ni.
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)

wintermute ::

frudi pravi:

Mi namreč z teorijami in formulami opisujemo realnost in NE ZAZNAVANJE REALNOST.

Ne gre za zaznavanje realnosti, ampak kar za realnost. Ce te motijo antropocentricno zvenece razlage, ti dam za razmislek tale gedankeneksperiment:

Imas 2 vesoljski ladji, v obeh veselo dogajanje. Na obeh ladjah sta 2 videokameri, ena snema dogajanje znotraj, druga preko teleskopa dogajanje na drugi ladji.

OK, zdaj posljes eno ladjo z veliko hitrostjo (tam nekje proti 3e+8 m/s) stran in nato nazaj. Vse stiri kamere ves cas snemajo. Potem predvajas posnetke kamer in ugotovis, da dogajanja na dveh posnetkih* tecejo kot v pocasnem posnetku. Pregledas predvajalno in snemalno opremo in ne mores odkriti napake. Sprijaznis se da gre za realnost.

* "upocasnjena" posnetka sta posneli kameri, ki preko teleskopov snemata dogajanje na drugi vesoljski ladji. Dejansko ne gre za "upocasnjena" posnetka, ampak za normalna posnetka upocasnjenega dogajanja (pomeni: "upocasnjeni cas") .

Opozorilo: tega miselnega poskusa ne gre mesati s famoznim paradoksom dvojckov. Tam gre za sisteme v gravitacijskem polju, tega pa se posebna teorija relativnosti ne dotika (ker obravnava inercialne sisteme).

Sergio pravi:

Ne mi rečt da ni možno, da je višja od svetlobne...

Ce drzi, da je hitrost svetlobe absolutna ne glede na opazovalni sistem (in se nihce ni uspel dokazati nasprotnega, medtem ko je teorijo potrdilo ze mnogo realnih eksperimentov), je precej enostavno dokazati, da ni mogoce potovati hitreje od svetlobe:

Opazujes frudija, ki sedi na raketi s precejsnjo hitrostjo (beri: blizu svetlobne). Potem frudi posveti z baterijo v smeri gibanja. frudi, ki se zdaj ne upira vec realnosti, opazi, da se svetloba od njega oddaljuje s 3e+8 m/s.

Sergio, ki vso dogajanje opazuje tudi pravi, da se svetloba oddaljuje od frudija s 3e+8 m/s. Za vsakega "opazovalca" iz kateregakoli opazovalnega sistema se svetloba od frudija giblje s hitrostjo 3e+8 m/s.

Ne glede ne to koliko se frudi pribliza svetlobni hitrosti, svetloba se za vse opazovalce (vkljucno z frudijem) od njega oddaljuje z hitrostjo 3e+8. QED.

if (svetlobna hitrost absolutna) then (nemogoce potovati hitreje od svetlobe).

To pa se ne pomeni, da potovanje do zelo (mislim res zelo) oddaljenih zvezd ni mogoce. Ravno obratno, po teoriji relativnosti je taksno potovanje mogoce, ceprav je nemogoce potovati hitreje od svetlobe (zaradi dilatacije casa in kontrakcije dolzine). OTOH pa bi bilo taksno potovanje (hoces ali noces) enosmerno (enosmerno v smislu casa).

billy ::

Khm ja....zdaj bi se jaz nekaj vprasal ->

Ce bi imeli vodoravno cev, poljubno dolgo, v njej vakum, na eni strani bi bila pistola, na drugi pac nekaj kar bi tesnilo, da nebi pokvarili vakuma. Ta cev bi potovala po prostoru z poljubno hitrostjo (recimo 1000m/s). Skozi eno odprtino bi izstreljevali kroglice v smeri potovanja te palice (z hitrostjo 1000m/s). Torej...iz vidika nekoga na zemlji.....bi bile kroglice vedno na miru? Ali pac kroglice potujejo kr ze imajo po defaultu (:P) prirojeno hitrost pistole, ki je enaka hitrosti cevi. In, ce bi ces cas tale hitrost zacela pojenjati in se na koncu ustavila...torej pristala na tocki 1000m/s.
Nebom nadaljeval mojega razmisljanja, kajti ze tu se lahko motim, tako da...lahko kdo potrdi ali argumentirano nasrpotuje tej izjavi?

Povdarjam da je to cisto drugacen primer kot tisti z vlakom, takrat namrec hodis v kontra smeri potovanja in se zdis opazovalcu da si namiru, ampak samo zato kr pac stojis oz hodis po vlaku....ki se premika....v mojem primeru je cev samo za ilustracijo....kroglice se ne dotikajo cevi, tako kot clovek hodi po vlaku.

billy ::

Ah, malo sem zabluzil gori, oz se zmotil....kaj pa pisem ob 5.30 ne?.

V glavnem.....tisto o opazovalcu na Zemlji je zgreseno, v bistvu je vprasanje koliksno hitrosti bi imele te kroglice....2000m/s ali pac po tisti thomasovi formuli?
strani: « 1 2 3


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Kaj se zgodi? (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
653328 (1825) kitzbrado
»

hitrost zvoka...hitrost svetlobe ?!=? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
10112894 (10943) durrenmatt
»

Splošna teorija relativnosti - puzzled (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1024525 (2977) gani-med
»

Jadra na svetlobo

Oddelek: Znanost in tehnologija
482189 (861) SasoS
»

svetlobna hitrost.. (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
803427 (1987) TESKAn

Več podobnih tem