Forum » Programiranje » konkretno: open source programerji
konkretno: open source programerji
Skipper ::
Ne vem kam bi dal to temo, vendar vas je programerjev itak največ tu..
Imam čisto konkretno vprašanje za open source programerje, ki me že nekaj časa bega in še nisem našel odgovora (v sebi):
Kako se open source programer namerava v življenju preživljati? S čim drugim in mu bo programiranje samo hobi ? Zakaj potem doštudirati računalništvo?
Imam čisto konkretno vprašanje za open source programerje, ki me že nekaj časa bega in še nisem našel odgovora (v sebi):
Kako se open source programer namerava v življenju preživljati? S čim drugim in mu bo programiranje samo hobi ? Zakaj potem doštudirati računalništvo?
Vikking ::
Ne sprašuj, raje vprašaj podjetja ki iščejo programerje, sistemce.... vedno jih primankuje!!!
Brane2 ::
Open Source ne pomeni nujno zastonj.
Primerov je kar nekaj. Recimo Hans Reiser je plačan s strani večih podjetij za razvoj ReiserFS, vmes pa služi s tehnično pomočjo na to temo.
Tudi nekateri CAD programi so taki, da jih lahko snameš zastonj in imaš vpogled v kodo a support in instrukcije te bodo pa (nekaj malega) stale.
Mnoga podjetja vdelujejo tovrstno programje v svoje izdelke (PDAje, routerje itd in prodajajo končni izdelek, ne pa samih programov).
Open Source bo še posebno zanimiv za industrijske zadeve. Industrija je polna naprav, starih 30 in več let, ki jih nihče ne zamenja, ker bi bilo ponovno pisanje programja predrago, zato je uporaba open sourcea vsaj za dele, ki komunicirajoo z zunanjim svetom (če že ne za vse) zelo dobrodošla.
Primerov je kar nekaj. Recimo Hans Reiser je plačan s strani večih podjetij za razvoj ReiserFS, vmes pa služi s tehnično pomočjo na to temo.
Tudi nekateri CAD programi so taki, da jih lahko snameš zastonj in imaš vpogled v kodo a support in instrukcije te bodo pa (nekaj malega) stale.
Mnoga podjetja vdelujejo tovrstno programje v svoje izdelke (PDAje, routerje itd in prodajajo končni izdelek, ne pa samih programov).
Open Source bo še posebno zanimiv za industrijske zadeve. Industrija je polna naprav, starih 30 in več let, ki jih nihče ne zamenja, ker bi bilo ponovno pisanje programja predrago, zato je uporaba open sourcea vsaj za dele, ki komunicirajoo z zunanjim svetom (če že ne za vse) zelo dobrodošla.
On the journey of life, I chose the psycho path.
|CyGNUS-x ::
Veliko je pa tudi takih open source programerjev, ki imajo stalno zaposlitev kot programer, hišnik ne vem ka še.. Pač normalni ljudje s službabi, ki programirajo za svoj užitek pod open source seveda.
Ni in ne more biti nobenega drugega načina za preizkušanje
resnične moči kapitalistične države kot je vojna.
resnične moči kapitalistične države kot je vojna.
jype ::
Skipper: ne vem, zakaj bi studiral racunalnistvo, ampak s free software se da odlicno prezivljat. Zasluzis lahko veliko, predvsem zato ker lahko stranki ponudis karkoli. Za primerno ceno, se razume.
Free software pomeni prosto programje, ne pa zastonj programje (ceprav obicajno tako in tako ne zaracunas za prost program ampak za njegov razvoj in vzdrzevanje). Bistvo tega je seveda to da ce ti umres, propades ali kako drugace izgubis stik s stranko ima stranka moznost najeti kateregakoli programerja, da projekt vzdrzuje naprej. Kaj pa lahko naredis ce gre firma, ki je vzdrzevala komercialni program v maloro? Zamenjas lahko program, ne kaj dosti drugega.
Poleg tega je implementacija resitev s pomocjo free software zelo dobro placan biznis, ki dela hudo konkurenco velikim: kar predstavljaj si, da namesto specializiranega hardvera ki stane od oka nekje 25 miljonov isto rec izdelas nad linuxom in te hardver in cas implementacije in testiranja staneta 10 miljonov, 3 miljone pa recimo spravis v zep. Stranka bo zelo zadovoljna (obicajno tudi zato ker bodo rezervni deli bistveno cenejsi), ti bos pa zasluzil vec kot reseller, ki prodaja drage skatle.
Dokler ne bo presezka strokovnjakov, ki znajo iz free software spacati kvalitetne resitve ki nikoli ne crknejo (zelo malo jih je in jaz se stejem mednje, ker nobena od mojih resitev, razen par eksperimentalnih za katere itak nisem dajal garancije da bodo sploh delale, ni crknila).
Zato da lahko kvalitetno ocenjujes reci in se zavedas posledic svojih tehnicnih odlocitev pa seveda moras znat matematiko in imet obcutek za presojo, ki ga naberes skozi izkusnje. Studiranje racunalnistva ni napacna odlocitev, a studiras lahko tudi katerokoli drugo rec, pri kateri imas stik s kruto realnostjo (fiziko, matematiko, kemijo, medicino). Najvecje je seveda povprasevanje po racunalnicarjih, ki imajo poglobljeno vedenje o vsaj se eni znanosti, ker so racunalniske resitve obicajno aplicirane na podrocjih, o katerih racunalnicarji ne vedo nic ali pa zelo malo.
Pa dobre programerje proste programske opreme tudi jaz vcasih zaposlim, za polni delovni cas, s kar ok placo, velikim budgetom za opremo in izobrazevanje, ki ga lahko porabis po svoji presoji, vec dopusta in vec sabbaticala kot je to obicaj pri nas. Ampak sluzbo dobijo samo najboljsi, ki lahko kaj pokazejo.
Free software pomeni prosto programje, ne pa zastonj programje (ceprav obicajno tako in tako ne zaracunas za prost program ampak za njegov razvoj in vzdrzevanje). Bistvo tega je seveda to da ce ti umres, propades ali kako drugace izgubis stik s stranko ima stranka moznost najeti kateregakoli programerja, da projekt vzdrzuje naprej. Kaj pa lahko naredis ce gre firma, ki je vzdrzevala komercialni program v maloro? Zamenjas lahko program, ne kaj dosti drugega.
Poleg tega je implementacija resitev s pomocjo free software zelo dobro placan biznis, ki dela hudo konkurenco velikim: kar predstavljaj si, da namesto specializiranega hardvera ki stane od oka nekje 25 miljonov isto rec izdelas nad linuxom in te hardver in cas implementacije in testiranja staneta 10 miljonov, 3 miljone pa recimo spravis v zep. Stranka bo zelo zadovoljna (obicajno tudi zato ker bodo rezervni deli bistveno cenejsi), ti bos pa zasluzil vec kot reseller, ki prodaja drage skatle.
Dokler ne bo presezka strokovnjakov, ki znajo iz free software spacati kvalitetne resitve ki nikoli ne crknejo (zelo malo jih je in jaz se stejem mednje, ker nobena od mojih resitev, razen par eksperimentalnih za katere itak nisem dajal garancije da bodo sploh delale, ni crknila).
Zato da lahko kvalitetno ocenjujes reci in se zavedas posledic svojih tehnicnih odlocitev pa seveda moras znat matematiko in imet obcutek za presojo, ki ga naberes skozi izkusnje. Studiranje racunalnistva ni napacna odlocitev, a studiras lahko tudi katerokoli drugo rec, pri kateri imas stik s kruto realnostjo (fiziko, matematiko, kemijo, medicino). Najvecje je seveda povprasevanje po racunalnicarjih, ki imajo poglobljeno vedenje o vsaj se eni znanosti, ker so racunalniske resitve obicajno aplicirane na podrocjih, o katerih racunalnicarji ne vedo nic ali pa zelo malo.
Pa dobre programerje proste programske opreme tudi jaz vcasih zaposlim, za polni delovni cas, s kar ok placo, velikim budgetom za opremo in izobrazevanje, ki ga lahko porabis po svoji presoji, vec dopusta in vec sabbaticala kot je to obicaj pri nas. Ampak sluzbo dobijo samo najboljsi, ki lahko kaj pokazejo.
roscha ::
Sicer nisem programer pa vseeno. Govorim pa samo o STRIKNO POVSEM NEFINANCIRANIH projektih.
Se še spomnite deških let, ko ste z zagnanostjo v peskovnuku ustvarjali svoj grad? Po 2 dneh je bil že odličen , ampak ste želeli več in bolje. In ste se tako zafrkavali še 5 dni, ko pa ste opazili da gradič ne more biti boljši ste ga podrli in zaceli zidati na novo. Nebotičnike recimo.
Podobno je z GNU/GPL razvijaci. Večina začne projekt po lastni iniciativi, brez žeje po zaslužku in poizkuša svoj produkt izpiliti do konca. Ko zagnanost popusti preidejo na drug projket, se posvetijo družini etc.. Apak vedno se najde dovolj zagnanih ljudi ki tvoj STAR projekt želijo izboljšati, v primeru da pa je zadeva "tržno" zanimiva pa te financirajo celo firme kot so IBM SUSE REDHETA etc le da pelješ projet dalje..
Bo?
Se še spomnite deških let, ko ste z zagnanostjo v peskovnuku ustvarjali svoj grad? Po 2 dneh je bil že odličen , ampak ste želeli več in bolje. In ste se tako zafrkavali še 5 dni, ko pa ste opazili da gradič ne more biti boljši ste ga podrli in zaceli zidati na novo. Nebotičnike recimo.
Podobno je z GNU/GPL razvijaci. Večina začne projekt po lastni iniciativi, brez žeje po zaslužku in poizkuša svoj produkt izpiliti do konca. Ko zagnanost popusti preidejo na drug projket, se posvetijo družini etc.. Apak vedno se najde dovolj zagnanih ljudi ki tvoj STAR projekt želijo izboljšati, v primeru da pa je zadeva "tržno" zanimiva pa te financirajo celo firme kot so IBM SUSE REDHETA etc le da pelješ projet dalje..
Bo?
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Kritična ranljivost v GnuTLS neodkrita skoraj devet let (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Varnost | 29595 (25153) | jype |
» | Slovensko podjetje Zemanta se je na Seedcampu uvrstilo med šest najinovativnejših (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / --Nerazporejeno-- | 9001 (6728) | Daedalus |
» | opensource = free??? (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )Oddelek: Loža | 13083 (10547) | BigBoss |
» | Intelektualna lastnina in copyleft (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 15407 (15407) | Exilian |
» | Ballmer: Windows cenejši kot Linux (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 4744 (4744) | BigWhale |