» »

Ballmer: Windows cenejši kot Linux

Ballmer: Windows cenejši kot Linux

Microsoft - Steve Ballmer, prvi mož prve softverske hiše, je napisal e-pismo o tem, kako je za podjetja Windows cenejši kot Linux oz. UNIX. Kot prednosti omenja predvsem majhne stroške postavitve, manj potrebnega časa za načrtovanje, več razpoložljivih strokovnjakov, manjše število potrebnih strežnikov ter nenazadnje tudi varnost in hitrost. Za primerjavo navaja še nekaj ne-sponzoriranih podjetij, ki so z izbiro Microsoftovih izdelkov prihranila veliko časa in denarja.

Ali (spet) prihajajo časi, ko se bodo ljudje naučili računati?

65 komentarjev

«
1
2

overlord_tm ::

sam so te zabil>:D

drgač pa M$ ma itak dost keša tak da ni treba njegovih izdelkov reklamirat:D

pa saj to je ANTI-LINUX novica:D

mitja ::

No ja.... Sicer ne vem od kod temu tipu podatek, da je win server lažje postaviti kot linuxovega.... Ampak nekako nikoli nisem 100% razumel logike windowsa. Sicer pa po mojih izkušnjah npr. ftp serverja nisem nikoli uspel vzpostavit na windows mašini.....
Ne bi želel omenjati "fleksibilnosti" oziroma natančneje togosti windowsovih programerjev.....

Kakorkoli....

Nekatere stvari ostajajo očem skrite...:8)

Tody ::

jah na XP je vse lažje. Postavit FTP danes pomeni, dvakrat klikni sem, vpiši v naslednje okno potrebne podatke in klikni finish.

nicjasno ::

Pa pozabijo omenit, da je potem se potrebno kupit ogromno dragega softwera, da so windowsi sploh uporabni. (antivirus, office, photoshop, ...) , mentem ko pri linuxu teh stroskov ni.
www.nicjasno.com | www.vsejasno.com

Apple ::

nicjasno: seveda so stroški: če si podjetje ne zna naložit določenega softwarea in ga skonfigurirat, še vedno rabi nekoga, ki bo to naredil...
LP, Apple

borchi ::

a pri windows pa snažilka instalira office, firewall in antivirus? medtem ko briše prah na direktorjevem fikusu?
l'jga

Jux ::

no no bodimo realni - windows strežnik, je kar se tiče nastavitev ene 600000000x lažji za skonfigurirat. Sam se matram z inštalacijo freeradiusa na linuxu že kar nekaj časa in še vedno stvar ne dela - enostavno se moraš poglobit v 2000+ vrstic config fajlov, medtem ko pa v windowsih obstaja mnogo orodij ki olajšajo konfiguracijo (od okenskih konfiguratorjev, do raznih čarovnikov itd...)
web&blog&etc: http://lukabirsa.com

link_up ::

svasta...windows in znanje pomeni udobno delo. Linux in znanje pa pomeni radovednost...tko, da dost o tem :) glede ftp-ja na winsih...da ne gre?? svasta...mirc dela?
In and Out

Trinitron ::

Pa pozabijo omenit, da je potem se potrebno kupit ogromno dragega softwera, da so windowsi sploh uporabni. (antivirus, office, photoshop, ...) , mentem ko pri linuxu teh stroskov ni.

A si mogoče že kdaj slišu, da se da take stvari kot so OpenOffice in ostale podobne ZASTONJ stvari lahko namestijo tudi na Windows in ne samo na linux. Tko, da ni treba plačevat za vsak drek...

znovak ::

Je pač tako, ko Microsoft (seveda ne osebno) kot ribič vrže vabo (trnek) pa se na njo ulovi kakšen kapitalen som, potem je vse OK :P :D :\
Z.Novak

CaqKa ::

spet se usajate... bah
trenutno je windows bolj uporaben.. pa se lahko zaradi mene po vekah mečete 8-O

mathjazz ::

Ubuntu!
www.getfirefox.com

Poldi112 ::

>trenutno je windows bolj uporaben.. pa se lahko zaradi mene po vekah mečete

Eni se vedno iscejo hisko od jankota pa metke po gozdu.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

BSD-jas ::

Khhhm, je že kdo videl kakšno reklamo, kjer bi podjetje eksplicitno oglaševalo svoje izdelke in trdilo, da je Persil boljši od Ariela? Ali merđo boljši od bemfla? Ali Coca cola od Pepsi cole? Electrolux od Gorenja? Mercator od Spara? Laško od Uniona? Mobitel od Simobila? Intel od AMD? ... Ali morda obratno od česarkoli naštetega?

Hmmm, le zakaj ne??? Morda pa obstaja kakšen oglaševalski kodeks, morda je kaj takšnega celo zakonsko prepovedano?!? In potem se najde neko podjetje, ki svoje produkte (ki očitno ne gredo tako dobro v promet, kot bi nekateri radi verjeli) oglašuje na takšen nedovoljen način primerjave s konkurenco! In ki je v podobnih kampanjah že ničkolikokrat dokazalo, da o konkurenčnem produktu nimajo pojma. Škoda časa za takšna episma, najbolje kar spam filter skonfigurirati....

BigWhale ::

Roko gor, tisti, ki ste ze 30x instalirali tako windows, kot linux server, komplet, z mail serverjem, sql serverjem,... im vsem ostalim sranjem...

Koliko vas je? 5?

Matthai ::

30x ravno ne, ampak moje izkušnje so take. Pri linuxu sem se precej mučil z namestitvijo raznih za strežnike nepotrebnih naprav - od zvoča, do USB, grafične kartice, itd. Ampak načeloma v serverju rabiš samo konzolo. In ko je enkrat eth0 up, ni nobenega problema. SQL, Apache, itd. je otročje lahko skonfigurirat.

Pri Windowsih pa z gonilniki ni problema, je pa malo večji problem namestiti razne MySQL serverje, itd. Ni sicer zapleteno, je pa po mojih izkušnjah malo več dela kot pod Linuxom. Pa za vsak drek je treba restartat sistem...

Poleg tega ima Linux kot server še mnoge druge prednosti, zato ko smo v službi postavljali webserver zame sploh ni bilo dileme.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Lee_Nover ::

bsdjas: pepsi ? :D recimo k en froc iz avtomata 2 kokakoli uzame, jih da na tla in stop na njih, da lahko doseze Pepsi gumb .. pol gre pa stran in pusti kokakolo na tleh :D
pa velik je takih

mah .. za reboot so krive instalacije - konc debate

Markoff ::

Mene pa bolj zanima, koliko od vas je delalo na kakšnem resnem projektu npr. migracije starih Winsov na n platformo? Pa ne mislim kloniralo mašine z Ghostom, ampak načrtovalo, pilotiralo in izvajalo projekt (300+ uporabnikov, več lokacij, heterogeno okolje, ...)?

Prosim lepo, ne bom se delal pametnega glede Linuxa, ker ga niti pod razno ne obvladam in tudi Microsoft kot kompanija mi ni prav nič všeč, a stvari, ki jih piše Ballmer, so še kako resnične in za podjetja relevantne. Pomanjkanje Linux strokovnjakov (in posledično visoka cena njih) in vrhunskega znanja, slabši support, nepoznavanje platforme in torej odvisnost od providerja, GLAVNI razlog, kot ga vidim v praksi, pa je odpor uporabnikov do sprememb. In to kakšnih sprememb! Windows še nekako obvladajo, Linux pa jim je Alpha Centaurijski fotonski kvarkoračunalnik (malo fantazije). Fantje, vi se ukvarjate z računalniki, poslovna informatika pa je nekaj povsem drugega kot branje Računalniških novic. TCO in ROI so za vas španska vas, za delničarje in management pa glavno vodilo projektov. In ZAENKRAT (ne trdim, da se to ne bo spremenilo) je MS za organizacije veliko bolj sprejemljiva rešitev (da, tudi stroškovno), pa če se še tako z glavo butate ob zid. Tudi pri avtomobilu ni edini strošek nabavna cena, nekateri to še predobro veste.

Dokler Linux ne bo Winsom enakovredno obravnavan v izobraževalnih institucijah, bo eden glavnih razlogov proti Linuxu ostal. Če mislite, da ljudje čakajo v vrstah, da se bodo učili Linuxa prostovoljno, vam nobena tableta ne odstrani take naivnosti.

Tudi jaz sem nekoč jokal za Amigo (in še vedno mi je žal za Prijateljico), a takšna je pač evolucija. Evolve or die.
Novorek idiokracije:
posebaj, skropucalo, inžinir, intiligenca/intelegenca, apsolutno, anEks.

tigrr ::

Teli komentarji so boljši od novice same, sploh poldijev:)

Spectrum rulez!

Jumping Jack ::

BSD-jas: Pri nas (in verjetno drugod po Evropi) je oglaševanje s pomočjo poudarjanja slabših plati konkurenčnih produktov prepovedano, v ZDA pa je dovoljeno.

Sicer pa mislim, da je tovrstno oglaševanje lahko sporno samo takrat, ko s tem konkurenci narediš materialno škodo. Linuxu ne moreš narediti materialne škode, ker si je vso možno škodo naredil že sam s tem, da je zastonj. Je nekakšna javna dobrina. Zato bi se primerljiva reklama glasila ne "Coca-cola je boljša kot Pepsi," ampak "Coca-cola je boljša kot piti vodo iz pipe." A je to še vedno sporno?

In tudi če bi zaradi Microsoftove reklame vsi nehali uporabljati Linux, ne bi zaradi tega niti en Linux programer ostal brez službe :\ (malo ironije na račun zastonj softvera).

BigWhale ::

> Mene pa bolj zanima, koliko od vas je delalo na kakšnem resnem
> projektu npr. migracije starih Winsov na n platformo?

Jaz. Ne samo enkrat.

Prehod iz dos+netware na windows (98+nt) platformo... Kaj mislis, kaksna je bila investicija? Za tako precej veliko trgovino (poslovalnice sirom po sloveniji), ki je prehod naredila tako, prakticno cez noc. Zamenjala komplet hardware in software, cca 20 (20 sql serverjev, 20 exchange serverjev...) windows serverjev (takrat se NT, ki so jih potem v roku dveh let zamenjali za win2000) in cca 300 postaj, kjer uporabniki poganjajo izkljucno posebaj za njih napisano aplikacijo in nimajo dostopa do nicesar drugega. Dve ikoni na desktopu, ena je folder z njihovo aplikacijo, druga pa printer. In recimo 50 takih, ki poganjajo se office in 10 prenosnikov.

Najprej NT, potem win2000, ker so bili z nt pac problemi. Sedaj bo treba pocasi spet razmisljati in planirati posodobitve, allocirat budget za licence...

TCO? tco my ass, prehod iz dos na win so naredili vsi zaposleni, vsi so sli na izobrazevanje (tam ene 500 ljudi vsaj)...

Kaj bi bilo, ce bi sli na linux? Nic, ravno tako bi morali iti na izobrazevanje, IT bi ponucal manj casa, da bi v red spravil delovne postaje in nastavil 'group policies', ne bi se jim bilo treba jebat s prehodom iz NT na active directory, pa cez tri leta jim ne bo potrebno narediti upgrade licenc za software. Svojega vzdrzevalca bi pa se vseeno morali placevati, tako kot zdaj. Tako za HW, kot za SW.

Windows fanatiki nimajo blage veze kaj TCO je, kaj se steje v TCO in kaj sploh pomeni prehod iz ene platforme na drugo. In ko vecina tako poudarja izobrazevanje, tega nucas v obeh primerih. Pika. Ce kdo pravi, da to ni res, sam sebi laze in zivi v nekem oblaku opojnih substanc, ki so mu ustavile delovanje mozganov.

roko22 ::

Markoff: seveda si povedal vse, ko si navedel da nisi nikakrsen strokovnjak za Linux, tko da je tvoj komentar malodane bedast.

Trinitron ::

Markoff: seveda si povedal vse, ko si navedel da nisi nikakrsen strokovnjak za Linux, tko da je tvoj komentar malodane bedast.

Men se pa zdi, da je ravno zadel točko in bistvo članka objavljenega v novici. Pa če dam domač primer: Kaj je bolje? Če ti nekdo podari Porsheja al pa če si sam kupiš recimo kakšnega Renaulta ali Volkswagna? Recimo, da bo po 1000 prevoženih kilometrih zastonj Porshe postal dražji od sicer na začetku dražjega avtomobila. Bencin pač stane. In Linux rabi veliiiko bencina. Metaforično seveda.

Markoff ::

roko22: najprej se nauči osnov komuniciranja (npr. kulture), potem ti bom odgovoril.

BigW: prosim te no lepo. Zato ker zagovarjam Winse kot poslovno upravičeno rešitev sem fanatik. Po tej logiki bi lahko jaz vse, ki zagovarjate Linux, označil za fanatike na tretjo potenco. Pa bom poskusil raje odgovoriti na nekaj tvojih trditev:

1. DOS -> NT. Ancient history. Nisem nikoli trdil, da je v preteklosti migracija na nove Winse bila cenejša, kot pa na Linux. Danes je. Koga moraš izobraziti, da preide iz Office 95/97/XP/2000 na 2003? Če sploh migriraš, seveda, saj ni potrebno migrirati Office. Office je poslovna aplikacija, ne okolje in ne platforma. OpenOffice je npr. spodobna alternativa. Govorimo o sodobnih migracijah NT/2000 na 2003. Težave prehoda iz group policy-ja na AD? Give me a break. Ne vem, kateri LDAP uporablja Linux, a res ne vem, zakaj bi bilo to na Linuxu bolj enostavno. Da bi Linux omogočal enostavnejši prehod iz stare Win platforme, kot pa Microsoft? Saj nisi resen...

2. Kaj pomeni prehod na novo platformo, se ti očitno ne sanja. Izobraževanje je le košček vseh stroškov. Se ti sploh zavedaš, da je več kot 90% uporabnikov t.i. dumb-userjev? Si predstavljaš, koliko časa bi povprečen uporabnik potreboval, da bi postal tako produktiven v povsem novem okolju, kot pa v prejšnjem? Si ti postal strokovnjak v nekaj tednih?? Veš, koliko oportunitetnih stroškov imaš? Ne sodi po sebi, računalničar ni tipičen predstavnik populacije. če si bil kdaj tech support, to dobro veš.

3. Vzdrževalci - koliko pa je npr. v Sloveniji sistemcev, ki bi bili sposobni upravljati Linux okolje srednje velike slovenske firme (200+ ljudi)? Koliko časa potrebuješ, da jih dovolj usposobiš, kako jih ohraniš, kako jih nadomestiš, koliko partnerjev je, ki ti lahko pomagajo, če pride do kritičnih napak in nedelovanja sistema? Kam boš eskaliral incident? Veš, koliko stane dan izpada poslovanja?

Linux bi se izplačal samo, če:
1. Upoštevamo časovni horizont 30 let vračila investicije (povej to upravi, ha-ha).
2. Izobraževalni sistem jutri začne v šolah spodbujati učenje tako Winsov kot tudi Linuxa.
3. Če se število distribucij Linuxa zmanjša na 2-3 in se poveča standardizacija okolja (priznajte, edini, ki je trenutno sposoben interoperabilnosti, je Microsoft, ostali mu le sledijo).
4. User-friendliness.
5. User-friendliness (ni pomota).
6. Se poveča za faktor n število usposobljenih administratorjev in sistemskih arhitektov.
itd ipn

Tole je samo košček cele zgodbe. Sicer je pa moje področje terminalski način dela, tako da se mi fat-client koncept prav smili...

Biti vzvišen nad uporabniki Windows, ker pač niso tako zelo izobraženi, je pa nekaj podobno kot Radio Študent - več kot 1% populacije ne bodo nikoli dosegli, prav tako ne Cankarjev dom. Pri zadnjih dveh tržni delež ni njun strateški cilj, kaj pa je strateški cilj Linuxa? Spustite se svojih hormonskih oblakov in se zavedite - šele ko bo Linux tako zelo enostaven kot Winsi, bo imel možnosti. Do takrat pa - Amiga rulzz! >:D
Novorek idiokracije:
posebaj, skropucalo, inžinir, intiligenca/intelegenca, apsolutno, anEks.

BigWhale ::

Katerega bencina rabi veliko? Daj obrazlozi...

BigWhale ::

> roko22: najprej se nauči osnov komuniciranja (npr. kulture), potem
> ti bom odgovoril.

V bistvu ima kar prav, ce nisi strokovnjak na obeh podrocjih, potem se tvoja kredibilnost precej zmanjsa.

No, ne jemlji vsega prevec osebno... Tebi nisem rekel, da si fanatik.

1. Office sem takoj izkljucil iz enacbe, 90% ljudi ga ne potrebuje. Zato jih niti ne izobrazujes. Nekdo, ki je delal v Win95/98/Me (tega je se polno po podjetjih), se bo v XPjih sicer znasel, vprasanje pa kako. Izobrazevanje mu ne bi skodilo. Seveda, pa se ne rabi znajti, ker ima na desktopu ikono ali dve od svoje aplikacije in to potem pozene. Vse ostalo pa niti ne sodi v sluzbeni cas in tam kjer se zadev lotevajo resno, se tega drzijo. Razlika med firefoxom in internet explorerjem, pa je minimalna.

2. Ne, prav imas ne sanja se mi, nimam pojma in sploh ne vem kaj govorim. Heh.... Ja, 90% je dumb userjev, ravno zaradi tega, se ti stvari precej olajsajo! JA, se enkrat preberi, ce ne verjames, da si to prebral. Prenesti moras njihovo aplikacijo, ki jo ljudje uporabljajo za delo. So pa seveda izjeme. Se strinjam.

3. Koliko vzdrzevalcev? Ha! Vec jih je sposobnih administrirat Linux omrezje z 1500 uporabniki, kot takih, ki so sposobni administrirat Win omrezje z 20 uporabniki. Pretiravam? Ne. Poglej si cvetke, ki imajo N+1 MCP certifikat ze tukaj na tem forumu.

hruske ::

Hm.

Če si pravilno nastaviš, lahko ti kot vzdrževalec pokličeš nekoga, ki te ravno hoče poklicat in mu poveš, da mu nekaj ne dela in da naj gre na kavico.
Rad imam tole državico. <3

roko22 ::

Markoff: pri neumnih in subjektivnih izjavah lepa komunikacija očitno ne pomaga (primer si recimo ti)

Nisi objektiven in očitno se ti ne sanja koliko "user friendly" so današnje distribucije (5 let nazaj bi se verjetno celo strinjal, da so pač Winsi bolj user friendly, danes pač ne).

Tudi pri nas so usposobljeni administratorji, vendar je problem predvsem v korupciji, klientelizmu, subjektivnem ocenjevanju in zaostalih šefih raznih državnih uprav in zavodov.

Microsoft ::

...korupciji, klientelizmu, ...

Caki, caki mal. Tole sm pa pred kratkim ze nekje slisal. Kdo je ze takole govoril?:P


by Miha
s8eqaWrumatu*h-+r5wre3$ev_pheNeyut#VUbraS@e2$u5ESwE67&uhukuCh3pr

darkolord ::

Ne. Poglej si cvetke, ki imajo N+1 MCP certifikat ze tukaj na tem forumu.
Kaj imajo cvetke z MCP sploh veze tukaj?
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Jumping Jack ::

Jaz bi k temu dodal še to, da softver NE MORE biti zastonj in da open-source ekonomski model dolgoročno NE MORE funkcionirati.

Zakaj?

Na čigav račun živijo open-source programerji?
1. na račun svojih staršev
2. na račun izobraževalnih institucij, kjer so zaposleni (= države oz. davkoplačevalcev)
3. na račun podjetij, kjer med delovnim časom programirajo zastonj softver, kar je seveda njihovim delodajalcem v veliko škodo

Open-source programerji mislijo, da so zelo plemeniti, ker delajo softver, ki ga lahko ves svet uporablja zastonj, a dejstvo je, da so pravzaprav paraziti, ki živijo na tuj račun.

Večina open-source programerjev je mladih in se tega mogoče ne zaveda, ampak: a bi imeli otroka ali celo več otrok, ki bi do vaše smrti živeli pri vas in programirali Linux, vi pa bi jim ves čas morali kupovati hrano, obleko, računalnike itd., sami pa ne bi zaslužili niti ficka?

Kratkoročno in v omejenem obsegu to lahko funkcionira. Nenazadnje open-source programerji niso edini, ki živijo na račun drugih. In navsezadnje ti ljudje lahko imajo službo, s katero se preživljajo, in programirajo zastonjski softver v prostem času - za hobi. Ampak problem je še drugje. Oni mislijo, da to delajo v dobro vsega človeštva, v resnici pa delajo celotni seftverski industriji in predvsem sami sebi hudo medvedjo uslugo. Predstavljajte si, da nek programer išče delo. Gre v neko firmo in reče, da je pisec softvera in če bi ga vzeli v službo. In tam mu rečejo: "Ha ha, da bi ti za to plačevali, a se hecaš? Softver je vendar zastonj!" ...

S tem, ko ljudje razdajajo softver zastonj, popolnoma razvrednotijo sicer zelo zahtevno delo!

Zakaj zdravniki, pravniki, učitelji, prodajalci, natakarji, frizerji, čistilke... ne delajo zastonj? Saj jih ne bi nič stalo. Zakaj BMW ne stane samo toliko, kolikor stane kup železja in plastike, iz katere je zgrajen? Kaj bi se zgodilo, če bi nekdo začel deliti dobre in kvalitetne avtomobile zastonj? Celotna avtomobilska industrija bi propadla. Ampak do česa takega v avtomobilski in drugih panogah ne more priti zaradi fizikalnih omejitev (in mimogrede niti ni dovoljeno - temu se reče nelojalna konkurenca), v softveru pa lahko...

Strinjam se, da je veliko programov predragih. Morali bi biti cenejši, vsaj za osebno uporabo. In zaradi nizkih stroškov razmnoževanja bi tudi lahko bili cenejši. Ampak razmnoževanje tu ni edini strošek. Zakaj nek Pentium ne stane samo toliko, kolikor stane tisti košček silicija?
Glavni strošek tu predstavlja razvoj, ki pa nikakor ni zanemarljivo poceni, kaj šele zastonj. Sploh če zraven štejemo (kar bi morali!) še to, da programerji ne nastanejo kar tako, ampak porabijo ogromno časa in družbenih sredstev, da pridobijo potrebno znanje za opravljanje svojega dela.

Človeško delo ni in ne more biti zastonj!!

Zato še enkrat razmislite, kam to vse skupaj pelje. Tudi osnovna ideja komunizma je zelo plemenita, pa veste, kam je vse skupaj pripeljalo...

Predvsem pa je absurdno, da zelo veliko open-source programerjev programira zastonj iz golega sovraštva do Microsofta - ker ima Microsoft denar, ki ga oni nimajo. Ja, s tem, da delajo zastonj, se bo pa situacija res spremenila..... :\

In prav tako absurdno je to, da se mnogi v neskončnost zmrdujejo nad ceno nekega operacijskega sistema, ki je za delovanje računalnika prav tako ključnega pomena kot računalnik sam, nihče pa ne zaviha nosu nad ceno 100.000 SIT, kolikor danes marsikdo da za eno grafično kartico samo zato, da bo lahko igral Doom 3. Pa ne vem, kaj je bolj koristno - Doom 3 ali Office... :\

Microsoft ::

LOL
Zdele si jih sele razjezil.:D Pocaki mal, da te napadejo. Me prav zanima, kaj bodo kej rekli tile linuksasi...


by Miha
s8eqaWrumatu*h-+r5wre3$ev_pheNeyut#VUbraS@e2$u5ESwE67&uhukuCh3pr

hruske ::

Ne gre za softver sam ... gre za svobodo komunikacije.

En čar odprtokodnega programiranja je tudi sodelovanje ljudi z večih kontinentov oz. svoboda komunikacije.

Redki si res lahko privoščijo pisat odprto kodo, ker je koda, ki jo je spisal on, vidna vsem in ga po kodi lahko oceni vsak.

Z odprtokodno implementacijo se sicer izgubi del vrednosti, vendar se podjetju kot končnemu uporabniku še vedno izplača to uporabiti, ker bo imel možnost izbirati med podporo in mu ne bo vedno potrebno iti k istemu proizvajalcu programske opreme, ki ima monopol nad podporo.

Redki programerji odprtokodnega softvera živijo samo od programiranja. Mnogi se financirajo prek donacij, prek sodelovanja s kakimi komercialnimi ponudniki (avtor morphixa recimo sodeljuje z ubuntu projektom) ali pa z redno službo.

Pri Microsoftu pa je problem to, da je s svojimi 90 odstotki monopolist. Pa ne govorit, da ni "pač" nobenega boljšega na trgu, ki bi se lahko po kvaliteti kosal z njim ... ker bi MS vsakega takoj potunkal. In ko si enkrat monopolist ... zakaj bi moral s kom sodelovati? In to, da te nekdo ne j**e, ko želiš z njim komunicirat, pomoje ni nikomur všeč.
Rad imam tole državico. <3

BigWhale ::

> Jaz bi k temu dodal še to, da softver NE MORE biti zastonj in da
> open-source ekonomski model dolgoročno NE MORE funkcionirati.

Da ti samo razscistim nekaj pojmov, ki jih nimas razciscenih...

FREE != ZASTONJ

FREE = SVOBODEN/PROST

Bo sedaj bolje? No, gremo naprej...


> Na čigav račun živijo open-source programerji?

Ponavadi si sluzijo kruh s pisanjem programov.


> Open-source programerji mislijo, da so zelo plemeniti, ker
> delajo softver, ki ga lahko ves svet uporablja zastonj, a
> dejstvo je, da so pravzaprav paraziti, ki živijo na tuj račun.

No, obelodani nam, kako smo lahko paraziti, ki zivimo na tuj racun...

> Večina open-source programerjev je mladih in se tega mogoče ne
> zaveda, ampak: a bi imeli otroka ali celo več otrok, ki bi do
> vaše smrti živeli pri vas in programirali Linux, vi pa bi jim
> ves čas morali kupovati hrano, obleko, računalnike itd., sami pa
> ne bi zaslužili niti ficka?

Ker ne ves, da free software ne pomeni 'zastonj' software, ti zgornjega odstavka ne bom komentiral. Ti pa povem, da je precejsenj del FS/OS programerjev starejsih, kot se na prvi pogled zdi...

> S tem, ko ljudje razdajajo softver zastonj, popolnoma
> razvrednotijo sicer zelo zahtevno delo!

Ja, jaz se samemu sebi kar smilim, ker takole en, dva, tri razvrednotim svoje delo. Oprosti, ker ti odziram kruh! Oziroma drugim 'corporate' programerjem, ki zaradi mene, grdega razvijalca prostega programja beracijo pred Presernom v Ljubljani. Oprostite mi! Kesam se!

Da na hitro povzamem... Poslovni model, ki dejansko deluje, pri razvoju prostega programja je precej drugacen od dosedanjih poslovnih modelov. Ce ga nekdo noce razumeti ali pa ga ne razume, se ne pomeni, da ni mozen.

---
Darko:

> Kaj imajo cvetke z MCP sploh veze tukaj?

Ce MS nekoga certificira kot 'profesionalca', ali to ni merodajno? So MCP izpiti prdec v vetru in brez vrednosti? Torej naredis izpit ampak pomena pa to nima?

Sicer pa vzemi 20 random Windows administratorjev in 20 random Unix/Linux administratorjev. Jaz dam roko v ogenj, da bodo slednji znali vec kot nasprotniki.

Jackass ::

Oh končno spet neki anti Linux, k počas mi gre že prov na kurac sama Linux propaganda. Komi čakam, da pride Linux v vsak dom in da si bom lahko sam napisal gonilnike za miško!:D Jupi!:\
jAcKaSS

Jumping Jack ::

BigWhale...


> Da ti samo razscistim nekaj pojmov, ki jih nimas razciscenih...
>
> FREE != ZASTONJ
>
> FREE = SVOBODEN/PROST

OK, svoboda je seveda lepa stvar. Ampak da open-source softver ni zastonj, to pa prvič slišim. Koliko pa stane en Linux (pa s tem ne mislim na stroške razvoja, ampak na ceno, ki jo plača kupec)? Kolikor vem, se za Linux ne plača nič, torej ni nič manj "zastonj" kot "svoboden".


> > Na čigav račun živijo open-source programerji?

> Ponavadi si sluzijo kruh s pisanjem programov.

Pa ne open-source.

In zaenrat imajo še to srečo, da jim kdo plača. Kasneje ne bo noben več hotel nič plačat, ker bo raje vzel open-source rešitev.


> No, obelodani nam, kako smo lahko paraziti, ki zivimo na tuj racun...

To velja za tiste, ki nimajo služb, in tiste, ki v okviru delovnega časa delajo nekaj, kar nima zveze z njihovo službo.

Tisti, ki imajo redno službo in poleg tega še delajo zastonj softver, pa priznam, da niso paraziti, še vedno pa drži, da s tem razvrednotijo svoje delo, za katerega bi lahko bili plačani (jasno, če je njihov izdelek uporaben), pa niso. Jaz tega preprosto ne razumem. Kako to, da nobena kelnerca ne dela zastonj?


> Ja, jaz se samemu sebi kar smilim, ker takole en, dva, tri
> razvrednotim svoje delo. Oprosti, ker ti odziram kruh! Oziroma
> drugim 'corporate' programerjem, ki zaradi mene, grdega razvijalca
> prostega programja beracijo pred Presernom v Ljubljani. Oprostite
> mi! Kesam se!

Poskusi na Miklošičevi zastonj deliti burek in videl boš, da nisem edini, ki ne mara nelojalne konkurence.

In jaz, zlobni "corporate" programer, sem prisiljen biti to, kar sem, ker plačujem 400 EUR najemnine za stanovanje + stroške. Kaj pa naj drugega? Grem živet v open-source stanovanje?


> Da na hitro povzamem... Poslovni model, ki dejansko deluje, pri
> razvoju prostega programja je precej drugacen od dosedanjih poslovnih
> modelov. Ce ga nekdo noce razumeti ali pa ga ne razume, se ne pomeni,
> da ni mozen.

OK, jaz ga že dlje časa hočem razumeti, pa mi ne uspe. A mi ga lahko prosim razložiš? Tole mislim povsem resno - če obstaja v tem kakšna logika, bi jo zelo rad spoznal. Povej mi npr., če se da z open-source programiranjem dejansko preživljati (brez druih virov prihodka), in kako? In še to mi povej, kako da je softver edina zastonj stvar na svetu, za vse ostalo pa je treba plačat? Kako to, da nobena kelnerca ne dela zastonj, programerji pa kar množično?

Poldi112 ::

Od cesa pa zivi RedHat? Ali Suse. Ali Mandrake. To so vse firme. Suse moras placat. Linspire moras placati. Sun-ovo distribucijo moras placati. In veliko firm jo placa. Vprasaj Sun od kje jim ideja da lahko prezivijo?

>In zaenrat imajo še to srečo, da jim kdo plača. Kasneje ne bo noben več hotel nič plačat, ker bo raje vzel open-source rešitev.

Kaj pa ce bo samo hotel da mu prilagodis en open source program na njegovo platformo ali pa samo njegovim zahtevam. Ce ne zna programirat in hoce en knof vec?

Pa jaz sem dalec od tega da bi bil programer. Ampak se celo meni je ocitno da se od tega brez tezav da ziveti.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

Jumping Jack ::

Ja, saj se bo dalo s programiranjem najverjetneje vedno preživljati, in tudi jaz se prav nič ne bojim za svoj stolček - programerji imamo pač to srečo, da je povpraševanje po nas veliko večje od ponudbe, kar nekoliko omili situacijo. Ampak glede tega smo izjema - ljudje v drugih poklicih nimajo te sreče.

Ne razumem pa tega, zakaj bi npr. jaz bil plačan za to, da dodam en knof na open-source program, sam avtor celotnega programa pa ne bi dobil nič.

Isto je s firmami, ki se ukvarjajo z distribucijo Linuxa. Oni živijo od nečesa, česar niso sami naredili. Vzeli so nekaj, kar je naredil nekdo drug, in to prodajajo. Nekako tako kot pirati, samo da je njihovo početje legalno. OK, saj te firme dajo Linuxu neko dodano vrednost - programi so zbrani na enem mestu, namestitev je relativno prijazna, za serverje nudijo celo nek support... Ampak še vedno ostaja dejstvo, da te firme služijo na račun milijonov programerjev, ki so delali zastonj.

Jumping Jack ::

Torej, v open-source svetu očitno so ljudje in celo podjetja, ki z open-source programjem služijo denar. Ampak praviloma to niso tisti, ki so k temu programju prispevali največ. Tisti, ki softver dejansko razvijajo, običajno ne dobijo nič. A je to fer? Meni se ne zdi. Krivi pa so si v prvi vrsti sami, ker so pripravljeni zastonj delat. Kdo jih razume? A se vam ne bi zdelo neumno narediti nek izdelek, s katerim bi potem nekdo drug s tem služil denar, vam pa ne bi dal nič?

hruske ::

Pa saj tud kelnarce delajo zastonj ... še nisi bil na nobeni veselici?

Podobno kot imajo branjevke na tržnci svoje stalne stranke, podobno se zgodi tudi s programerji odprtokodnih programov.
Rad imam tole državico. <3

BigWhale ::

> Ampak da open-source softver ni zastonj, to pa prvič slišim.

No, vsak dan se nekaj novega naucimo, mar ne? :)

> Koliko pa stane en Linux (pa s tem ne mislim na stroške razvoja,
> ampak na ceno, ki jo plača kupec)?

Nevem, se nikoli nise kupil skatle v trgovini, ki jo lahko kupis, ce hoces. Ni pa nujno.

> Kolikor vem, se za Linux ne plača nič, torej ni nič manj "zastonj"
> kot "svoboden".

Lahko placas zanj ali pa ne placas. Ce placas, ponavadi dobis vse skupaj v licni skatli, skupaj s prirocnikom in se nekaj brezplacne tehnicne podpore dobis poleg.

> Pa ne open-source.

To ti pravis. Poglej MySQL recimo... Najbrz ena izmed bolj uporabljenih baz na svetu. Pa je open source, podjetje, ki izdeluje mysql, pa kar dobro stoji ze kar nekaj let.

> Poskusi na Miklošičevi zastonj deliti burek in videl boš, da
> nisem edini, ki ne mara nelojalne konkurence.
> In jaz, zlobni "corporate" programer, sem prisiljen biti to, kar
> sem, ker plačujem 400 EUR najemnine za stanovanje + stroške. Kaj
> pa naj drugega? Grem živet v open-source stanovanje?

Ah, daj jokat no, lepo te prosim. Prvo kot prvo, nihce ni rekel, da so corporate programerji zlobni in da imam karkoli proti njim.

Glej, stvar je povsem enostavna. Namesto, da prodajas software, prodajaj svoje storitve, ki jih pac ocenis tako kot se ti zdi primerno. Stavim, da nisi vedel, da ti kot programerju, ki programira pod GPL licenco NI nujno, da prilozis izvorno kodo svojega programa. To moras storiti le, ce tisti, ki poganja izvrsno kodo to zahteva. Torej, koliko uporabnikov Offica poznas, ki bi zahtevali izvorno kodo? Dosti? :)

Pa tudi ce stranka zahteva kodo, kaj si bo z njo? V najslabsem primeru bo tebi olajsala delo in zaradi tega, bos imel ti vec denarja. Bluzim? Niti ne. Predstavljal si, da imas 30 strank, od tega jih je deset tistih 'tavelkih' in 20 takih malih. In ko takole servisiras svoj program naokrog, se ti naredi neka wish lista. Ena mala stranka rece, hocem tisti gumbek na levi strani, ne na desni. Ti jih das v queue kjer je njihova zelja deseta po vrsti, ko pride na drugo mesto, da bos ugodil njihovi zahtevi, te pa poklice ena tavelika stranka in rece, hocem to in to. Ker so pac veliki in pomembni zate, jih uvrstis na prednostno listo. Tisti mali pa caka v vrsti in te gnjavi, najprej enkrat na teden, potem dvakrat na teden, potem vsak dan, potem pa neha in gre k drugemu programerju.

Ce bi jim dal na voljo source svojega programa, bi oni nesli ta source enemu studentu, ki bi jim prestavil tisti levi knofek. Ti bi pa imel mir, da bi se ukvarjal z veliko stranko.

Tudi to, se ze prakticira po svetu.... (prosto po Maddogu...) Tista mala stranka, bo pa prisla nazaj k tebi, ko bi potrebovala kak vecji popravek ali, ko jim bos ti ponudil novo verzijo tvoje aplikacije, ki ze vsebuje tisti popravek in se polno drugih goodijev, ki si jih je stranka zelela ali pa tudi ne.

Prodajas storitve in usluge, ne prodajas software-a. Zakaj bi ga, s storitvami obdrzis stranke in s tem, da jim lahko poves, da je tvoj software multiplatform, da jim ne bo treba poleg tvojega software-a kupiti se operacijskega streznika, sql, streznika in se kup drugih stvari.

Izdelovalcev software-a je polno. Malo je pa takih, ki bi bili tako flexibilni, kot so lahko tisti, ki ponujajo free software.

> In še to mi povej, kako da je softver edina zastonj stvar na
> svetu, za vse ostalo pa je treba plačat?

Prosto programje, svobodno, kakor hoces. Ne zastonj!

"Free as in speech, not as in beer!"

BigWhale ::

> Ampak še vedno ostaja dejstvo, da te firme služijo na račun
> milijonov programerjev, ki so delali zastonj.

We don't care! Pa ves zakaj ne? Zato ker tudi oni prispevajo, ker sirijo userbase, ki uporablja software, ki ga preizkusa, ki najde tudi tiste najbolj skrite buge. Ta podjetja imajo vecja testirna okolja, popravljajo napake, ki jih motijo in se ukvarjajo z izdelavo gonilnikov za svoj specificen hardware.

Morda tega ne pocnejo vsi, ampak, pa kaj potem?

Jumping Jack ::

OK, počasi začenjam razumeti open-source logiko. Gre za podoben princip kot pri mobilnih operaerjih, ki ti dajo zastonj mobitel, če pri njih skleneš naročnino. Ali pa brizgalni tiskalniki, ki se prodajajo močno pod ceno na račun dragih kartuš. Skratka, gre za idejo, da stranko privežeš nase s tem, da ji najprej daš nekaj zastonj. Nekako tako kot preprodajalci mamil, ki ti dajo prvi šus zastonj... :\

Ja, to je eden od mehanizmov, kako zaslužiti, ampak za moj okus bistveno preveč tvegan. Vsak telefon se da odkleniti in ga uporabljati z drugim operaterjem; neoriginalne kartuše in komplete za polnjenje dobiš na vsakem koraku, in drogo prav tako lahko kupiš še kje drugje kot točno pri onem dilerju, ki te je zasvojil. In kdo tebi garantira, da bodo za tvoj open-source program ljudje iskali pomoč ravno pri tebi? Dokler bo ta zastonj že; ko boš zahteval kaj denarja, pa bodo hitro našli sosedovega mulca, mu dali jurja in počakali dva tedna, da stvar naštudira. Skratka, tu se zanašaš na ljudi, da ti bodo ostali zvesti, čeprav jih v to dejansko nič ne sili. Podobno kot če bi zbiral prostovoljne prispevke.

Saj pravim, dokler gre za stvar, ki jo narediš v prostem času in ti ni vzela veliko časa, OK, ker praktično nimaš kaj zgubiti. Tudi jaz sem par let nazaj napisal programček, ki sem ga s sourcom vred dal zastonj v svet. In vsake toliko dobim kakšen mail v stilu "Thank you man, you saved my life!" Stvar sem napisal zase, ker sem jo rabil, dela je bilo za kak dan, in tega seveda ne bi mogel prodajati. Tako da sem lahko samo vesel, da sem s tem pomagal tudi številnim drugim ljudem, ki so imeli isti problem.

Ampak, da bi se na ta način lotil razvoja aplikacije, ki bi zahtevala resen vložek, za to, da bom nekoč mogoče nekaj dobil, mogoče pa nič, pa se ne bi nikoli odločil. Je enostavno preveč neresno in neodgovorno. Sploh pa si tega ne more privoščiti neka firma, katere poslovanje stane toliko in toliko milijonov na mesec in si MORA zagotoviti določen prihodek.

CaqKa ::

Khhhm, je že kdo videl kakšno reklamo, kjer bi podjetje eksplicitno oglaševalo svoje izdelke in trdilo, da je Persil boljši od Ariela? Ali merđo boljši od bemfla? Ali Coca cola od Pepsi cole? Electrolux od Gorenja? Mercator od Spara? Laško od Uniona? Mobitel od Simobila? Intel od AMD? ... Ali morda obratno od česarkoli naštetega?
zadnja simobilova reklama z 5sit 5sit akcijo se primerja z mobitelovim študentskim paketom.

roko22 ::

Jumping Jack: sedaj pa pomisli, kako bi bilo lepo vsem nasim programerjem, ce bi vlada namesto, da mece stran denar za razne Office in bogsigavedi kaksne programe za "prisluskovanje teroristov" namenila open-source programerjem.

roko22 ::

>Ja, to je eden od mehanizmov, kako zaslužiti, ampak za moj okus bistveno preveč tvegan. Vsak telefon se da odkleniti in ga >uporabljati z drugim operaterjem; neoriginalne kartuše in komplete za polnjenje dobiš na vsakem koraku, in drogo prav tako >lahko kupiš še kje drugje kot točno pri onem dilerju, ki te je zasvojil. In kdo tebi garantira, da bodo za tvoj open-source >program ljudje iskali pomoč ravno pri tebi? Dokler bo ta zastonj že; ko boš zahteval kaj denarja, pa bodo hitro našli >sosedovega mulca, mu dali jurja in počakali dva tedna, da stvar naštudira. Skratka, tu se zanašaš na ljudi, da ti bodo ostali >zvesti, čeprav jih v to dejansko nič ne sili. Podobno kot če bi zbiral prostovoljne prispevke.

Ocitno ti imenovani open source ni najbolj pojasnen, zato ti predlagam, da odsrfas na http://www.opensource.org/ .

>Saj pravim, dokler gre za stvar, ki jo narediš v prostem času in ti ni vzela veliko časa, OK, ker praktično nimaš kaj >zgubiti. Tudi jaz sem par let nazaj napisal programček, ki sem ga s sourcom vred dal zastonj v svet. In vsake toliko dobim >kakšen mail v stilu "Thank you man, you saved my life!" Stvar sem napisal zase, ker sem jo rabil, dela je bilo za kak dan, in >tega seveda ne bi mogel prodajati. Tako da sem lahko samo vesel, da sem s tem pomagal tudi številnim drugim ljudem, ki so >imeli isti problem.

Bravo. Potrjujes tocno tisto, cesar je namen zastonjskega programja. Prosto dostopni programi so napisani predvsem v tem duhu, da si nekaj napisal kar si rabil, potem je pa nekdo se nekaj dodal.

>Ampak, da bi se na ta način lotil razvoja aplikacije, ki bi zahtevala resen vložek, za to, da bom nekoč mogoče nekaj dobil, >mogoče pa nič, pa se ne bi nikoli odločil. Je enostavno preveč neresno in neodgovorno. Sploh pa si tega ne more privoščiti >neka firma, katere poslovanje stane toliko in toliko milijonov na mesec in si MORA zagotoviti določen prihodek.

Programerjev je bilo zmeraj premalo.

BigWhale ::

> Skratka, tu se zanašaš na ljudi, da ti bodo ostali zvesti, čeprav
> jih v to dejansko nič ne sili. Podobno kot če bi zbiral
> prostovoljne prispevke.

Jasno, zato, da ti bodo ljudje ostali zvesti moras bit pa dober in tvoje storitve morajo biti dobre. Pa ti bodo vsi ostali zvesti. Ne, dalec od zbiranja protovoljnih prispevkov. Saj zaracunas svojo storitev. To, da si prisel k stranki v podjetje, jim natunal tvoj software, da leti 300 na uro in so blazno zadovoljni s tabo. Se radi ti bodo dali denar.

Lahko bi jim pa prodal kako proprietary resitev in rekel, ja, ce bi radi, da dela hitreje, pojdite in kupite novo verzijo Windows, za to, da jih boste lahko poganjali, boste pa morali se malo posodobit masino. Pobral provizijo, pri strojni opremi, pri prodaji Windows in se pri cem drugem. Stranka bi pa nergala ampak, saj bi jim takoj razlozil, da tako to pac je in tak je svet. Mar ne?

Ampak vsak, prej ali slej spozna, da svet ni tak, da je monopolizem slaba stvar in da so stvari lahko drugacne.

Tega pa se je v zadnjih par letih zacel zavedati tudi MS, zakaj bi sicer tako agresivno nastopil proti GNU/Linux OS-om? Ce so pa tako zanic, ce je so called 'TCO' tako zanic, kaj hudica se pa imajo za sekirat?

PS: Hm, pocasi bos zacenjal razumeti FS/OSS logiko, ko bos rekel: 'Hm, mogoce pa imate celo prav....' :)

Matthai ::

Jumping Jack:
Jaz bi k temu dodal še to, da softver NE MORE biti zastonj in da open-source ekonomski model dolgoročno NE MORE funkcionirati.
Softwer seveda JE LAHKO zastonj, če ga avtor da v brezplačno uporabo. Malce ironično je, da gre največjim zagovornikom korporativnega kapitalizma to v nos - ampak če velja načelo, da s svojo lastnino lahko vsakdo počne kar hoče, potem jaz svojo lastnino lahko tudi zastonj podarim komurkoli. Tako je to v kapitalizmu, ja.
Prav tako pa je res predvsem to, da model plačljivega softwera ob enako kvalitetnem brezplačnem softweru NE MORE FUNKCIONIRATI. Če imaš na razpolago dva enako zmogljiva in enako kvalitetna atomobila, eden je plačljiv, drugi pa zastonj, boš seveda vzel drugega. Tudi to je kapitalizem. Zato je seveda razumljiv strah korporacij pred brezplačnim sofwerom.

Samo če so se korporacije celo zgodovino sklicevale na kapitalizem in njegova načela, naj pač pri tem vztrajajo še sedaj. Evolve or die.

Na čigav račun živijo open-source programerji?
1. na račun svojih staršev
2. na račun izobraževalnih institucij, kjer so zaposleni (= države oz. davkoplačevalcev)
3. na račun podjetij, kjer med delovnim časom programirajo zastonj softver, kar je seveda njihovim delodajalcem v veliko škodo


Če bo moja hčerka kdaj open-source programerka in jo bom JAZ s SVOJIM denarjem preživljal, bo to izključno moja stvar.
Če nekdo nekaj počne z JAVNIM denarjem - naj ima potem od tega JAVNOST tudi koristi.
Če nek programer med delovnim časom programira zastonj softwer, je to stvar razmerja med njim in njegovim delodajalcem. V kapitalizmu je že tako. Drugi sistemi poznajo drugačne rešitve.
Seveda je možno, da programer delodajalcu krade delovni čas. Enako pa je možno, da programer razvije nekaj, kar bo podjetje koristno uporabilo, skupaj s podjetjem pa se potem dogovori da bo ta izdelek dal na razpolago vsem. Od tega ima podjetje lahko celo korist - za razvoj bi itak morali plačati, s trženjem izdelka morda ne bi uspeli (in se s tem niti nimajo časa ukvarjati), tako pa so si naredili brezplačno reklamo. Kdo jim lahko prepreči takšno razmišljanje?

Glede parazitstva. Pri programju imamo v grobem strošek razvoja in strošek kopiranja (medij, navodila,...). Recimo, da se stroški razvoja pokrijejo ko podjetje proda tisoč kosov softwera. Stroški kopiranja so danes minimalni - torej po tem, ko podjetje proda 1000 izvodov softwera kuje čisti dobiček. Cena softweru potem, ko prodajo 100.000 kos ne pade, čeprav bi lahko, saj so stroški razvoja že zdavnaj pokriti, podjetje pa je tudi močno obogatelo.
Seveda pa oni niso paraziti, ne, kje pa...

Kratkoročno in v omejenem obsegu to lahko funkcionira.
Točno tako. En programer dela dve leti, potem neha biti open source programer. potem pride drugi, ki morda dela samo pol leta.. za njim tretji,... itd. S tem kratkoročnost postane dolgoročna. Ko se ta "virus" širi, se obseg tega "dogajanja" povečuje. Točno to se dogaja sedaj. Zato pa so korporacije v paniki! Zadeve se ne da zaustaviti. Evolucija pač.

Oni mislijo, da to delajo v dobro vsega človeštva, v resnici pa delajo celotni seftverski industriji in predvsem sami sebi hudo medvedjo uslugo. Predstavljajte si, da nek programer išče delo. Gre v neko firmo in reče, da je pisec softvera in če bi ga vzeli v službo. In tam mu rečejo: "Ha ha, da bi ti za to plačevali, a se hecaš? Softver je vendar zastonj!" ...

SO WHAT? Pač ne bo več programerjev. (Oziroma - gledano evolucijsko: njihovo število se bo zmanjšalo, zaradi česar ne bo več nobenega razvoja, niti open source programja (ker ne bo nobenega programerja več), nakar bo potreba po njih spet narasla, zaradi česar bo njihovo število naraslo, itd.).

Po isti logiki, bi lahko opljuvali Microsoft, ki je svoj sistem naredil tako enostaven, da zna že vsak otrok oblikovati besedilo in ga pripraviti za tisk. SI MOREŠ MISLITI - POKLIC STAVCA* JE IZUMRL!!!
* Stavec - to so bili tisti ljudje, ki so v tiskarnah iz kovinskih črk sestavljali matrico za tisk knjig. Ja, cele ure so čepeli za svojimi mizami in sestavjali črke za vsako stran knjige posebej. Danes se za to uporablja odtis na kimoto foliji, ali direkten tisk iz PDF datoteke.

Da, tako kot danes ne poznamo več stavcev, tisti ljudje pa se ukvarjajo drugimi zadevami (DTP, postmontaža,...), se bo tudi poklic programerja spremenil.
Je pa res, da se nekateri posamezniki ne bodo mogli "evolvirati". Evolucijsko gledano bodo pač (iz)umrli. V praksi si bodo pa našli drug poklic - ali pa bo za njih poskrbela država. Zanima me le, če bodo potem ti ljudje še vedno razmišljali o parazitih, ki da živijo na račun državnega denarja.

Glede ostalega pa: meni se čedalje bolj dozdeva, zakaj nekatere fakultete v računalniške učilnice ne dovolijo namestiti OpenOffica, pač pa zgolj in izključno Microsoftove produkte. Neizobražena - oziroma samo v eno smer izobražena raja pač vemo komu najbolj koristi.
Glede zaposlovanja na novo. Ko bom jaz v poziciji odločanja o tem koga se bo zaposlilo, bom kandidata vprašal, ali pozna tudi alternativne rešitve. Ker se mi dolgoročno bolj splača vzeti v službo nekoga, ki zna več, kot nekoga, ki zna manj.
Glede obstoječih zaposlenih je pa takole. Ko se spremeni zakonodaja, podjetje zaposlene leop pošlje na tečaj. NE MOREJO SI PRIVOŠČITI, da bi njihovi zaposleni še vedno delali po starem. Pa čeprav je odpor proti spremembam. Ampak takega izobraževanja za OOo pa recimo ni.
Jaz bi ubral drugačno taktiko. Najprej bonbonček: če naredite prehod, dobite denarno nagrado. Recimo pol zneske licence za MS Office. Vam tudi pomagamo s tečaji.
Če pa nočete, potem pa knjižica. Zaposleni, ki se ni sposoben in voljan učiti in prilagajati spremembam je skrita pehotna mina in dolgoročno gledano strošek. Zaradi takih ljudi se podjetje ob "ugodnih" razmerah počasi a zanesljivo znajde na robu.

Seveda marsikateri direktor tega ne razume. Ampak tudi tukaj velja: evolve or die. Ta evolucija bo sicer trajala precej dlje časa, je pa po mojem mnenju neizogibna.


Aja, gled neodgovornosti - v kašitalizmu ima vsak možnost, da sam oceni in sprejme tveganje. Ene firme pač pišejo virus-friendly in BSOD software, druge pa brezplačen software. Samo je pa vprašanje kdo na dolgi rok bolj tvega...
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Jumping Jack ::

"Če bodo tvoje storitve dobre, ti bodo ljudje z veseljem plačali."

"Če bodo naši produkti dobri, jih bodo ljudje z veseljem kupovali."

Prvo je moto open-source programerja, drugi pa moto neke softverske firme, npr. Microsofta. Ampak, a ne gre tu za isto stvar? A ne gre povsod za trženje rešitev, ki stranki omogoči učinkovitejše delo in ji s tem prihrani stroške? Ali je to produkt ali storitev, niti ni pomembno - važno je, da je stranka na koncu zadovoljna.

Mislim, da se vsi strinjamo, da je za kakovostne rešitve v končni fazi nekomu treba nekaj plačati. Pa mi povejte, zakaj imate toliko proti Microsoftu, kjer izdelek plačaš vnaprej in dobiš podporo zastonj, in toliko hvalite Linux, kjer je izdelek zastonj, plačaš pa nekoga, da ti ga zrihta (oziroma sam vložiš čas v to, kar spet ni zastonj)?

Jaz mislim, da eno in drugo lahko funkcionira, le da pri open-source filozofiji ni nobenega zagotovila, da bo v končni fazi dobil denar tisti, ki ima največ zaslug.

Pri Microsoftu delajo programerji za svojo plačo in sama korporacija ima povsem jasno strategijo - zaslužiti čim več denarja (to je glavni cilj praktično vsakega podjetja). Zato zaposlujejo najboljše programerje in testerje, da bi v njihovi izdelki, ko so enkrat na policah, bili kakovostni, zmogljivi, prijazni, uporabni, in vse, kar je potrebno, da se bodo dobro prodajali. In ko kupiš Microsoftov izdelek, dobiš zraven tudi neko jamstvo, da bo stvar delovala - če že ne takoj iz škatle, pa ob pomoči podpore. To MORAJO zagotoviti, če hočejo svoje izdelke še naprej prodajati. In če jim to uspe, smo lahko na koncu vsi zadovoljni.

Pri Linuxu pa je veliko bolj megleno. Prve verzije Linuxa so razvili programerji brez kakršnekoli misli na zaslužek. Zelo verjetno niso dobili nikoli nič, razen znanja, ki so ga pridobili skozi svoje delo. Prve verzije Linuxa so bile bolj ali manj neuporabne, podpirale so malo hardvera in imele ogromno napak. Če bi ga takrat kdo uporabil za svoj posel, bi se najverjetneje hudo opekel. Ampak njegove razvijalce ni nič vezalo, da bi morala stvar delovati iz prve in brezhibno ali da bi morali nuditi podporo strankam. Na koncu (po nekih 10 letih?) je sicer iz Linuxa nastala dokaj uporabna in stabilna celota, ampak bolj po naključju. Vsak uporabnik je našel en bug in napisal en driver, in počasi je nastalo precej driverjev in polovili so večino kritičnih hroščev. To je dobro, ampak še vedno pa razvijalcev Linuxa nič ne veže h kakovosti (razen tega, da ljudje po svetu lahko vidijo njihovo kodo in v najslabšem primeru s prstom kažejo na tistega, ki ga je posral). Dejansko z ničemer ne odgovarjajo, zato se jaz tega bojim. Recimo, da uporabim Linux za svoj server in mi gre v maloro celo podjetje zato, ker imam to smolo, da sem prvi naletel na nek zelo kritičen bug. To je sicer malo verjetno, ampak kdo bo v tem primeru odgovarjal? Koga lahko tožim? Oh, saj res! Zdaj vem, kje je bug, in ker imam source, ga lahko odpravim. Podjetje mi je sicer šlo v maloro, ampak če odpravim ta bug, se ne bo isto zgodilo še nekomu drugemu. Super, s tem moralnim zadoščenjem bo vsekakor poplačana moja izguba... Malo morgen.

Dejstvo je, da si Microsoft ne bo nikoli privoščil narediti neuporabnih Windowsov, ker bi ga to preveč stalo. Linux pa ima lahko nešteto lukenj, pa tega ne bo nihče plačal. Koliko lukenj ima en in drug sistem, je predmet druge debate, ampak dejstvo je, da je pri Windowsih odpravljanje napak organizirano, medtem ko se pri Linuxu napake odpravijo potem, ko prvi uporabnik stopi na mino. Sori, ampak ta pristop mi ni všeč. Vsekakor ne za softver, na katerem temelji poslovanje mojega podjetja.

Malo drugače je s hobijevskimi projekti.

In z vsem srcem bi bil za to, da država financira organiziran (!) razvoj open-source softvera, ki bi bil zastonj za vse državljane. Pač pomembno je, da nekje obstaja neka odgovornost in da se ve, kdo pije in kdo plača - torej da so programerji plačani neposredno za svoje delo, ne pa da se zanašajo na nek zakon karme, da bodo nekoč od nekoga nekaj dobili.
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Novosti v Vista jedru

Oddelek: Novice / Operacijski sistemi
495525 (3518) Matako
»

MIX06 @ Las Vegas

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
82214 (1612) Looooooka
»

Windows pri varnosti (spet) boljši od Linuxa (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Operacijski sistemi
786128 (4483) borchi
»

Štiri nove luknje

Oddelek: Novice / Varnost
211834 (1834) darkolord
»

Microsoft štipendira

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
261515 (1515) BigWhale

Več podobnih tem