Absurd pravnega sistema

Za hec:

> - kdo in po kakšnih kriterijih postavlja absolutno lestvico kaj je dobro in kaj je slabo ?

Ni treba nič postavljati. Postavljeno je. Pozitivna qualia good, negativna quali bad.

> - koliko stopenj ima ta lestvica?

Odvisno, koliko bitno resolucijo zazanvanj qualie imaš. Podobno kot pri glasbi. Koliko bitov je dovolj, da zvok ne šumi? Za naša ušesa kakšnih 32 TOPS. Lahko bi pa naredili tudi 65536 bitna ušesa in čiste zvoke v tem kontekstu.

> - kako to lestvico preverjamo?

Ni kakšnih posebnih težav.

> - kaj takrat ko en sam reče, da se mu s takšno lestvico dela neporavljiva krivica?

Preverljivo. Qualia taka in drugačna, take toliko, drugačne toliko ...

D_J

Prav=pravično=dobro. Ni razlike.

Hja, če ti v tem ne vidiš nobene ne vsebinske in ne pojmovne razlike, potem res ni več kaj diskutirati.


p.s.

Mimgrede, ta tvoja formula je povsem mim (tud iz kterga druzga zornega kota in ne sam pravnega)

Kaj je Qualia? (V vašem slovarčku.)

> Kaj je Qualia? (V vašem slovarčku.)

Konzultiraj Webster, Madona, no.

Nič ne bo z definicijo? Tudi prav.

(Moja ne dela razlik med tistimi besedami).

Marajan

Naloga pravnika je, da dosledno in strokovno izvaja in uporablja takoimenovano pozitivno zakonodajo. (pozitivna zakonodaja pa je zakonodaja, ki je trenutno veljavna in sprejeta na legalen in legitimen način s strani zakonodajne veje oblasti)
Če pravnik tudi opazi nedoslednosti, pomajnkljivosti in nepravilnosti v zakonu je še zmeraj njegova naloga da dela po zakonu. Če temu ne bi bilo tako, bi prišlo do uzrpacije oblasti in privilegijev, kar pa je v civiliziranih družbah povsem nesprejemljivo.
Če se torej pojavijo v zakono nesprejemljive norme, pravnik nanje lahko (in je tudi po svoji vesti dolžan) na takšne nedoslednosti opozoriti preko v naprej točno določenih mehanizmov (naprimer - pobuda za presojo ustavnosti)
Dejstvo pa je, da zakone ne sprejemajo pravniki (to sem že enkrat zapisal) pač pa zakonodajna veja oblasti.
Dejstvo je tudi, da je pravo bilo in je in še dolgo bo instrument vladajoče večine, ki pa jasno nemalokrat zakone sprejema v obliki (po vsebini) tako, da le ti prvenstveno ščitijo njene interese in s tem posredno tudi interese večine (tak je pač družbeni konsenz - družbena pogodba)
To je tudi nujen razlog, da pravo ne more biti absolutno pravično, pa četudi bi imeli sploh definicijo absolutne pravičnosti, ki pa je do danes tudi nobenemu človeškemu umo še ni uspelo podati.

A še kaj ni jasno???

Drugače zastavljeno vprašanje; Kaj je v _tvojem_ slovarčku qualia? (Če bi pozorno bral, bi videl, da te to sprašujem že od začetka.)

> Z njegovo pomočjo dobi bolj spreten in bolj usposobljen uporabnik pač več razpoložljivih informacij kot drugi.

To je spet ena neumnost v pravu. Očitno se pričakuje, da bodo vsi ljudje doštudirali pravo, da bodo potem znali živet?!

Dober pravni sistem bi moral sam poskrbeti za to, da je pravica enakopravno razporejena do ljudi. Ne pa tako kot se zdaj dogaja v praksi - bogatejši bo dobil boljše pravnike, ki ga bodo izmazali ven (tudi iz najkrvoločnejših dejanj).


Tako, da je moja ugotovitev naslednja: očitno ti nekaj veš o pravu samem. Nimaš pa nekega globalnega razumevanja medčloveških odnosov. Posledica je tudi, da ti je ušlo "ti nič ne veš".

Jaz razumem širši kontekst, ti razumeš pa samo specifično pravo. Tako je to, in zato se peniš tukaj, ko opozarjamo na nepravilnosti.

> Očitno se pričakuje, da bodo vsi ljudje
> doštudirali pravo, da bodo potem znali živet?!

Nikakor. Naloga tvorca pravnega sistema je, da naredi takšna pravila, da bodo kolikor je možno v skladu z moralo družbe in varovala, ne pa diktirala, njeno delovanje. Zato je pravo odvisno od družbe, čeprav bi našli povezave tudi v nasprotni smeri.

Zakone imamo takšne, kakršne smo si posredno izbrali sami. Pravniki skrbijo, da se ti uresničujejo, popravljajo in ne nasprotujejo drug drugim. Pa da jih, tiste malo kompleksnejše, razlagajo.

Da se še dotaknem točke o Čeferinu in odvetnikih. Oni ne iščejo pravice, pravica je zapisana v zakonih. Advokati skušajo dokazati različne dejanske stanove, ki ustrezajo njihovim strankam, da se jim izrečejo ali ne izrečejo posledice. Očitno je pri tem zelo uspešen.

Da lahko bogatejši najame boljšega odvetnika, ker ta zaračuna več, pa je bolj problem kapitalizma kot pravnega sistema. Ljudi je treba motivirat, da delajo. Tiste, ki delajo boljše, bolj.

> Tvoj "nikakor" je v kontradiktu z Barakudino logiko.

Barakuda govori o pravnikih, jaz o posameznikih kot pravnih laikih.

Podobno odnosu pacient-zdravnik. Pacienti svoje 'delo' opravljajo avtomatično. Ko se kaj zalomi, poiščejo pomoč. Praviloma pa je ne rabijo. Zdravniki so tisti, ki so usposobljeni za delo.

Kakorkoli že - večina ljudi s pravnim sistemom ni zadovoljna. Upravičeno.

Zato je tudi kriminal na visoki stopnji - ljudje pač pravico vzamejo v svoje roke, če jim država ne pomaga.

Ok, vprašanje za vse p/p fanatike, kaj bi storili v naslednjem primeru.
Imamo klateža. Nima nikogar, ne znancev, ne sorodnikov, nobenega ne briga zanj, noben ga ne pogreša. In potem imamo nekoga, ki tega klateža ubije - najprej ga uspava, potem zastrupi - smrt je neboleča. Zdej vprašanje. Kako bi z p/p to rešili?

p/p je precej offtopic... Vsaj tukaj...

Kako onemogočiti? Ubiti? Edino tako lahko namreč omogočiš, da ne bo mogel nikogar več ubiti.

Hm. Če tkole, hladno racionalno in absolutistično gledaš, bi bilo prosto po Darwinu najbolj smiselno hujše zločince (morilce, posiljevalce, kronične fizične nasilneže) usmrtit, pa ne kot kazen, maščevanje, ali zadoščenje, ampak da svojih genov ne bodo mogli naprej prenašat in pa zato, da se zaščiti ostale ljudi.