Slo-Tech - Dolgo vrsto let je bilo samoumevno, da je električna energija ponoči cenejša (to velja za gospodinjske uporabnike, ne za borzne spot cene, ki so na sončne vetrovne dni lahko celo negativne), ker se s tem vzpodbuja poraba, ko je ta sicer nizka. Vso to vrsto let so bili namreč viri električne energije sorazmerno neobčutljivi na uro: jedrske elektrarne, hidroelektrarne in termoelektrarne lahko enako delujejo ponoči ali podnevi, njihovo moč pa lahko prilagajamo le do določene mere. Pri jedrskih elektrarnah je dnevno lovljenje konic praktično nemogoče, termoelektrarne s parno turbino imajo odzivni čas več ur, turbinske elektrarne imajo odzivni čas več minut, hidroelektrarne pa lahko odreagirajo v roku minute.
V svetu obnovljivih virov, zlasti sončnih elektrarn, pa tudi vetrnih, to ne drži več. Te energije je podnevi več kot ponoči, zato ji je bolj smiselno porabljati tedaj. Indija se bo tega lotila s finančnimi vzpodbudami. V petek je ministrstvo za energetiko predstavilo nov načni obračunavanja električne energije, ki bo začel veljati aprila prihodnje leto. Med tako imenovanimi sončnimi urami bo cena energije od 10 do 20 odstotkov cenejša od povprečja, zvečer in ponoči pa bo 10 do 20 odstotkov nad povprečjem. S tem želijo ljudi vzpodbuditi, da zvečer ne bi tako množično trošili električne energije. Ko se Indijci vrnejo iz služb in doma prižgejo klimatske naprave, se namreč poraba zelo poveča. Hkrati želijo preprečiti redukcije, ki bi se lahko zgodile ponoči.
V večjem delu Azije ni fleksibilnih cen električne energije, kar vzpodbuja gradnjo termoelektrarn, ki pokrivajo konično porabo v večernih urah. V Indiji zaradi gospodarske rasti in zviševanja standarda prebivalstva poraba strmo raste. Letos marca so bile redukcije najhujše v zgodovini, ker je vročinski val poskrbel za visoko porabo, ki ji omrežje ni bilo kos.
V Sloveniji imajo gospodinjstva možnost enotarifnega obračuna elektrike ali pa dvotarifnega. V slednjem primeru je elektrika cenejša med delavniki od 22. do 6. ure in med vikendi. A tudi v Sloveniji se napoveduje sprememba, in sicer pet časovnih blokov z različnimi cenami omrežnine, odvisno od obremenitev omrežja.
A tudi v Sloveniji se napoveduje sprememba, in sicer pet časovnih blokov z različnimi cenami električne energije, odvisno od povpraševanja.
No no, to velja za omrežnino in ne elektriko, tako da to nima NIČ skupnega s tem v Indiji. Indija ima takrat več proizvodnje, pri nas pa rešujejo problem omrežja pozimi. Tako da se malo do konca pozanimaj prej kaj je kaj, preden nekaj povezuješ.
A tudi v Sloveniji se napoveduje sprememba, in sicer pet časovnih blokov z različnimi cenami električne energije, odvisno od povpraševanja.
No no, to velja za omrežnino in ne elektriko, tako da to nima NIČ skupnega s tem v Indiji. Indija ima takrat več proizvodnje, pri nas pa rešujejo problem omrežja pozimi. Tako da se malo do konca pozanimaj prej kaj je kaj, preden nekaj povezuješ.
Kaj ima pa omrežnina in ostali prispevki skupnega s proizvodnjo in porabo elektrike? Razen seveda da se obaračunava po količini le te.
Teoretično bi lahko imeli sred poletja ob 12h skoraj zastonj elektriko in drago omrežnino, če bi imeli veliko sončnih elektrarn in bi se plačevala tudi omrežnina za output. Pa to za output niti ni nujno. Če je omrežje obremenjeno zarad proizvodnje, bo sistemc pač dvignil ceno, kaj bojo proizvajalci elektrike z viški ni njegov problem.
Poglej si račji diagram, ki nastaja zaradi fotovoltaike. Največji problem je, ko fotovoltaika preneha generirat in bi si vsi naenkrat radi prali ude in gledali TV ter prižgali luči.
Če ne bi bilo sistemskih baterij (plinskih in črpalnih hidroelektrarn) ter vodohranov, ki cel dan zbirajo vodo da lahko vsi naenkrat odprejo pipe in točijo vodo na polno, bi si ti umival ude samo z zrakom.
Tako, da tele nezanesljivi viri v sistemu povzročajo izgradnjo še dražjih in manj energijsko učinkovitih elektrarn.
...hidroelektrarne imajo odzivni čas več ur, termoelektrarne pa lahko odreagirajo hitreje....
Da odpreš ali zapreš zapornico za vodo potrebuješ več ur. Da pa upariš toliko in toliko ton vode pa rabiš manj časa. Le kje najdejo talšne "experte", da jih ne ukradejo?
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
A tudi v Sloveniji se napoveduje sprememba, in sicer pet časovnih blokov z različnimi cenami električne energije, odvisno od povpraševanja.
No no, to velja za omrežnino in ne elektriko, tako da to nima NIČ skupnega s tem v Indiji. Indija ima takrat več proizvodnje, pri nas pa rešujejo problem omrežja pozimi. Tako da se malo do konca pozanimaj prej kaj je kaj, preden nekaj povezuješ.
Najprej omrežnina, nato sčasoma še elektrika, dvotarifno merjenje zaradi OVE sčasoma odhaja na smetišče zgodovine.
Torej kdaj mi bo moj elektro operater ponudil možnost, da v realnem času spremljam svojo porabo? Ali pa bo to še naprej podatek dostopen le posvečenim?
Torej kdaj mi bo moj elektro operater ponudil možnost, da v realnem času spremljam svojo porabo? Ali pa bo to še naprej podatek dostopen le posvečenim?
Torej kdaj mi bo moj elektro operater ponudil možnost, da v realnem času spremljam svojo porabo? Ali pa bo to še naprej podatek dostopen le posvečenim?
Za realtime podatke imajo števci I1 port. Tista aplikacija oz. internetna stran so agregirani podatki, ki so lahko stari. Zahtevaj od svojega distributerja, da ti "dajo" adapter in ven podatke, katere želiš. Navednice zato, ker se to zaračuna. Cenik in informacije na SODO.
Torej kdaj mi bo moj elektro operater ponudil možnost, da v realnem času spremljam svojo porabo? Ali pa bo to še naprej podatek dostopen le posvečenim?
Plinska elektrarna ima najhitrejši odziv, to je cca. 15 minut.
Valda ljudje mislijo, da samo ventil ali loputo odpreš pri hidro elektrarni in je zadeva rešena v trenutku.
Najhitrejsi odziv imajo danes baterije. Plinske elektrarne, ki se zazenejo v 15 minutah so zastarela tehnologija. Kar seveda ne pomeni, da niso uporabna - le, da jih bodo nadomestile baterije.
Torej kdaj mi bo moj elektro operater ponudil možnost, da v realnem času spremljam svojo porabo? Ali pa bo to še naprej podatek dostopen le posvečenim?
Nihče nima realtime dostopa do podatkov v števcu, ker se podatki v oblak prenašajo čez noč.
Če hočeš imet realtime, si namesti lasten števec v notranji inštalaciji.
Torej kdaj mi bo moj elektro operater ponudil možnost, da v realnem času spremljam svojo porabo? Ali pa bo to še naprej podatek dostopen le posvečenim?
Nihče nima realtime dostopa do podatkov v števcu, ker se podatki v oblak prenašajo čez noč.
Če hočeš imet realtime, si namesti lasten števec v notranji inštalaciji.
Še enkrat, za porabnika so realtime podatki dostopni na vmesnku I1, števci l+g povezava je na mbus, števci emeco pa uart. Podatki so kriptirani, ključ je namenjen samo porabniku.
Poglej si račji diagram, ki nastaja zaradi fotovoltaike. Največji problem je, ko fotovoltaika preneha generirat in bi si vsi naenkrat radi prali ude in gledali TV ter prižgali luči.
Men je nekak logično, da gledam TV, ko ne morem več biti zunaj in da prižgem luč, ko je tema. Ti prižigaš luči sredi dneva?
Plinska elektrarna ima najhitrejši odziv, to je cca. 15 minut.
Valda ljudje mislijo, da samo ventil ali loputo odpreš pri hidro elektrarni in je zadeva rešena v trenutku.
Najhitrejsi odziv imajo danes baterije. Plinske elektrarne, ki se zazenejo v 15 minutah so zastarela tehnologija. Kar seveda ne pomeni, da niso uporabna - le, da jih bodo nadomestile baterije.
Seveda. Ker imaš na voljo megavate iz baterij vsak momenet ane.
Ti si zastarel, če misliš, da ti baterije odnašajo vršne porabe, še vedno ti to dela po tvoje zastarela plinska tehnologija in tudi črpalne hidroelektrarne. Baterij je zelo malo in so statistična napaka v sistemu.
Še enkrat, za porabnika so realtime podatki dostopni na vmesnku I1, števci l+g povezava je na mbus, števci emeco pa uart. Podatki so kriptirani, ključ je namenjen samo porabniku.
Kaj pa je ključna beseda, ki jo iščem v ceniku, če si želim to omislit?
Plinska elektrarna ima najhitrejši odziv, to je cca. 15 minut.
Valda ljudje mislijo, da samo ventil ali loputo odpreš pri hidro elektrarni in je zadeva rešena v trenutku.
Kaj pa misliš, da je še potrebno narediti, da se ti začne turbina vrteti? Počasi odpiraš ventile tako dolgo, da se ti generator vrti s frekvenco 50 Hz, pol pa še malo popraviš vzbujanje na generatorju, da dobiš pravo napetosti in fazni zamik pol pa vključiš omrežno stikalo. HE Golica v Avstriji, katera je namenjena za kritje vršnih obremenitev se zažene prej kot v 5. minutah.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
Hidroelektrarne imajo ramp up time okrog minute. Wikipedija o ČHE Dinorwig v Veliki Britaniji:
From standstill, a single 450-tonne generator can synchronise and achieve full load in approximately 75 seconds.
In pa:
With all six units synchronised and spinning-in-air (water is dispelled by compressed air and the unit draws a small amount of power to spin the shaft at full speed), 0 MW to 1800 MW load can be achieved in approximately 16 seconds.
Še enkrat, za porabnika so realtime podatki dostopni na vmesnku I1, števci l+g povezava je na mbus, števci emeco pa uart. Podatki so kriptirani, ključ je namenjen samo porabniku.
Kaj pa je ključna beseda, ki jo iščem v ceniku, če si želim to omislit?
V zadnjem ceniku sodo pod postavko 6. Definitivno 6.a ker se telegram nastavi v števcu, pa tudi 6.c,ker gre za priklop na I1. linka do cenika trenutno nimam, je pa veljaven od 12.4.2022 naprej (cenik drugih storitev).
Plinska elektrarna ima najhitrejši odziv, to je cca. 15 minut.
Valda ljudje mislijo, da samo ventil ali loputo odpreš pri hidro elektrarni in je zadeva rešena v trenutku.
Najhitrejsi odziv imajo danes baterije. Plinske elektrarne, ki se zazenejo v 15 minutah so zastarela tehnologija. Kar seveda ne pomeni, da niso uporabna - le, da jih bodo nadomestile baterije.
Seveda. Ker imaš na voljo megavate iz baterij vsak momenet ane.
Ti si zastarel, če misliš, da ti baterije odnašajo vršne porabe, še vedno ti to dela po tvoje zastarela plinska tehnologija in tudi črpalne hidroelektrarne. Baterij je zelo malo in so statistična napaka v sistemu.
Govoril si o 15minutah. V Kaliforniji ze imas vsak dan popoldne (ko pride folk iz sluzbe) 2-3GW moci iz baterij. Plinske elektrarne, ki so dizajnirane za hiter zagon, niso vec smiselne. To je pac dejstvo.
Ali, ce recem drugace, Brestanica je danes tehnolosko zastarela elektrarna s stalisca zagotavljanje frekvence, hitrega zagona ipd.
Nikjer na svetu praktično ni razširjenih baterij v velikem obsegu. Še vedno se fura stare tehnologije v veliki večini primerov. Morda bo čez desetletja drugače, vendar trenutno temu ni tako.
In ni ti treba daleč iti, če se malo zapelješ po Balkanu marsikje vidiš agregate. Te agregati imajo tudi kar veliko delovnih ur na leto. Zaradi nezanesljivosti omrežja.
Tako, da sanjaj ti o baterijah za množično rabo. Tega ni.
Ti govoris o deploymentu tehnologije. Jasno, da se to ne zgodi cez noc. Jasno je tudi, da vsaka nova tehnologija potrebuje nekaj casa, da se jo razume. Kaksni so izpadi, kako pogosti so, da se popravijo zacetne dizajn greske itd.
Ampak, to ni bistveno. Bistveno je, da je danes skoraj trivialno narediti baterijo velikosti moci plinskega bloka v brestanici. Firm kolikor hoces. Razsirjene pa so ze v Kaliforniji, Teksasu, delih Avstralije ipd.
To je vse stvar ekonomije, bolj ko bodo špice glede razlike poraba/proizvodnja (in te špice se zaradi OVE močno povečujejo) bolj se bo splačalo baterije.
Ko se recimo z 2024 ukine net-metering za nove domače SE recimo pričakujem da se bo vedno bolj začelo SE postavljat z baterijami, ker bo lastnikom SE v interesu da čimmanj oddajajo v omrežje, pa še ravno zvečer v konici bo najdražja. Se pravi se bo splačalo imeti baterijo ki zdrži vsaj par ur zvečer da tisto konico poreže (torej ne bo potrebno montirati gromozanskih baterij, ampak bodo dovolj take ki imajo za buffer ene 30%-50% dnevne proizvodnje).
Ti govoris o deploymentu tehnologije. Jasno, da se to ne zgodi cez noc. Jasno je tudi, da vsaka nova tehnologija potrebuje nekaj casa, da se jo razume. Kaksni so izpadi, kako pogosti so, da se popravijo zacetne dizajn greske itd.
Ampak, to ni bistveno. Bistveno je, da je danes skoraj trivialno narediti baterijo velikosti moci plinskega bloka v brestanici. Firm kolikor hoces. Razsirjene pa so ze v Kaliforniji, Teksasu, delih Avstralije ipd.
Jasno da ne. Kdo bo pa v Sloveniji ngradil Sončne, če mu boš zraven dal račun še toliko kot so paneli. Verjetno ja veš da baterije niso ravno poceni, če pa hočeš še malo pametnejše pa še malo dražje.
40 M prebivalcev Kalifornije je kaplja v morje že če primerjaš s komplet US, če pa to gledaš globalno in primerjaš z vsemi milijardami je pa kaplja v morje.
40 M prebivalcev Kalifornije je kaplja v morje že če primerjaš s komplet US, če pa to gledaš globalno in primerjaš z vsemi milijardami je pa kaplja v morje.
Kalifornija je nekje na svetu. Kalifornija je (za Teksasom) druga po količini porabe EE v ZDA. Kalifornija ima največi BDP med zveznimi državami ZDA. Cela Rusija je imela 2013 BDP približno tako velik kot ena Kalifornija. (Od takrat sta se poti ločili in ima Rusija manj kot polovico GDP Kalifornije.)
Ampak ja, če ti praviš, da je Kalifornija kaplja v morje, bi jaz rekel, da so tvoje izjave pljunec proti vetru.
"Pri jedrskih elektrarnah je dnevno lovljenje konic praktično nemogoče" ---
To je neumnost, prosim popravite članek. Krško sicer res ne more, ampak nuklearke iz tega stoletja lahko, podobno kot termoelektrarne. Seveda tega rajši ne delajo če ni treba, ampak tudi plinske elektrarne bolje delajo na nazivni moči kot če jih sprehajaš gor in dol. https://www.oecd-nea.org/upload/docs/ap...
Tudi o HE pisete kaksen ima zagonski cas... Saj jih ne rabis startat iz mirovanja samo povecas dotok vode - to pa lahko deluje zvezno - in imas idealno lovljenje konic.
Ti govoris o deploymentu tehnologije. Jasno, da se to ne zgodi cez noc. Jasno je tudi, da vsaka nova tehnologija potrebuje nekaj casa, da se jo razume. Kaksni so izpadi, kako pogosti so, da se popravijo zacetne dizajn greske itd.
Ampak, to ni bistveno. Bistveno je, da je danes skoraj trivialno narediti baterijo velikosti moci plinskega bloka v brestanici. Firm kolikor hoces. Razsirjene pa so ze v Kaliforniji, Teksasu, delih Avstralije ipd.
Bistveno je tudi kolk stane. Kolikor mi je znano je baterije sicer skoraj trivialno naredit, ampak da v velikem obsegu zaenkrat pride precej drago. Če bomo imeli v perspektivi 30% fotovoltaike, bodo zelo velike dnevne in ogromne zimske luknje. Za dnevne zaenkrat izgledajo ČHE bolj fajn kot baterije, z izjemo tega da ne kaže da bi se dalo še kakšno novo postavit :( Mogoče vodik... Za zimske zaenkrat ne kaže da bi se dalo energijo iz FV shranjevat na dovolj ekonomičen način, se pravi, da ne pocrka vsa industrija zaradi drage zimske elektrike, tudi plin ne kaže da bi bil kmalu spet razumno poceni...
Primerjanje Brestanice in ene Tesla baterijske je tako mimo. Tipično za OVE fanatike. Vzamejo inštalirano moč in je kar vse isto. Da tista v Avstraliji lahko pri inštalirani moči dela dobro uro, Brestanica pa BP več dni, pa ni pomembno.
Tudi o HE pisete kaksen ima zagonski cas... Saj jih ne rabis startat iz mirovanja samo povecas dotok vode - to pa lahko deluje zvezno - in imas idealno lovljenje konic.
Ne da _lahko_, jasno regulacija zvezno deluje na lopute vodilnika turbine, ves čas. Tako kot se ves čas zvezno kontrolira vzbujalni tok in nastavlja izhodno jalovo moč. Iz mirovanja se porabi samo nekaj časa, da se generator sinhronizira na omrežje, kar se seveda zgodi avtomatsko, nato imaš lahko spremembe moči v rangu par 10 sekund, če je potrebno.
Posledica zakasnjene regulacije moči potrošnja-proizvodnja je nihanje frekvence. To se pomaga regulirati z vrtečimi masami turbin, generatorjev, potem so na vrsti večanje/manjšanje moči s pretoki vode, zagoni plinskih, povečanje moči kotla TE in JE,...
Verjetno sem kaj izpustil, pomešal vrstni red. O tem se je tukaj na forumu že pisalo.
Baterije pomagajo držati napetost v omrežju, ki je dogovorjena in standardizirana, posredno tudi pomagajo pa pri vzdrževanju frekvence omrežja.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
Napetost ni enako frekvenca. Če hočeš simulirati rotirajoče mase, ki so po defoltu v klasičnih agregatih, moraš to pri baterijah namensko naredit in sprogramirat. V praksi pa se vse prevečkrat dogaja, da pri kurcšlusih enostavno odklopijo baterije, torej dejasnko ne pomagajo pri stabilnosti prav nič!
Primerjanje Brestanice in ene Tesla baterijske je tako mimo. Tipično za OVE fanatike. Vzamejo inštalirano moč in je kar vse isto. Da tista v Avstraliji lahko pri inštalirani moči dela dobro uro, Brestanica pa BP več dni, pa ni pomembno.
Govor je bil o frekvencni regulaciji, operativnih rezervah ipd., ne pa vecurnemu ali pa vecdnevnemu delovanju. Vecje litijeve baterije imajo ponavadi energije cirka za 2-4 ure. Kar je tudi dovolj za dodatno moc pozno popoldne (vsaj v Kaliforniji, kjer se to ze uporablja - torej za dejanski load).
Pri nas bo zaradi elektriko ima samo še dražje! Poceni prodajanje elektrike EU in nazaj kupovanje elektrike še pač ne izide! Potem kam gre denar iz omrežnine? Denar se zapravlja, da ga dobijo najdražji podizvajalci Elesa. Da ne omenjamo njihove astronomske plače!
Opcija 1: Imamo JE, elektrike je ves čas polna kapa, odjemalci jo ves čas plačujejo enako, nobenega kompliciranja z kupom intervalov itd...
Opcija 2: Imamo nepredvidljive OVE, elektrikrita je ali pa ni, da premostimo ta nihanja, se gradi cel kup backupuv in folku težimo z kompliciranimi ceniki da porabljajo elektriko v "pravem" času in ne takrat ko bi jo zares radi.
Opcija 1: Imamo JE, elektrike je ves čas polna kapa, odjemalci jo ves čas plačujejo enako, nobenega kompliciranja z kupom intervalov itd...
Opcija 2: Imamo nepredvidljive OVE, elektrikrita je ali pa ni, da premostimo ta nihanja, se gradi cel kup backupuv in folku težimo z kompliciranimi ceniki da porabljajo elektriko v "pravem" času in ne takrat ko bi jo zares radi.
Ko bi bilo tako enostavno potem lahko verjameš, da bi od proizvodnih obratov obstajale le JE. Pa... zaradi postavitve SE ni potrebno zgraditi nobenega backupa. Da pa bi lahko bili ceniki enaki vsak petek in svetek pač sprejmimo družbeni dogovor, da: tovarne, šole, ustanove, krajevni uradi, upravne enote, ministrstva... delajo vsak petek in svetek ne pa zgolj med delavniki od 7...15 ure.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
Ni enako, je pa povezano. Kurcšlus je izredno stanje in ima bolj malo veze s prilagajanjem špicam porabe
Rotirajoče mase niso za prilagajanje porabi, ampak za prebroditev zelo kratkotrajnih sunkov, npr. pri kurcšlusih, stikalnih manevrih in izpadih agregatov! To je za prebrodit do par sekund špice, ne pa za pokrit 30 minutni manjko iz sončnic. In brez rotirajočih mas se lahko vse sesuje kot hišica iz kart, ob najmanjši motnji. Tako kot pri tebi doma, če priklopiš skrinjo na mali agregat, ko vse počepne ali ga vrže ven, pa tisto ima nekaj vztrajnosti, sončnica pa nulo.
