Tudi Belgija bo zaprla svoje jedrske elektrarne

Pyr0, komu to odgovarjaš?

imagodei je 7. nov 2011 ob 12:17 izjavil:

Pyr0, komu to odgovarjaš?

Ampak, ko smo to dal skozi, je še vedno osnovni problem elektrika podnevi, ne ponoči.

>Sicer pa kot je rekel Pyro, pri razsvetljavi ne bo hudih učinkov z varčevanjem, potrebno je pričeti drugje. Na primer z izolacijo fasad, kjer se še vedno mečejo GWh z lopato skozi stene.

Tole ja. Kurimo energetsko bogate zadeve zato da proizvajamo neuporabno toploto. Neumnost !

Iz energije kemije bi dobil vsaj 1.5x ven toplote če ne še več.

Vztrajniki in podobni heci so za kompenzacijo in max. par sekund rezerve.

Pumpanje vode pa je dirt-cheap.

Sodobne HPS so učinkovitejše od praktično katerekoli LED, poleg tega v €/lm mnogo cenejše.

Tale bo bol težka, mogoče na kratki rok, vsekakor pa ne na dolgi rok. HPS pač ni dolgoletna zadeva, LED pa če je pravilno zastavljena...

Aljaz1980 je 7. nov 2011 ob 15:46 izjavil:

Sodobne HPS so učinkovitejše od praktično katerekoli LED, poleg tega v €/lm mnogo cenejše.

Tale bo bol težka, mogoče na kratki rok, vsekakor pa ne na dolgi rok. HPS pač ni dolgoletna zadeva, LED pa če je pravilno zastavljena...

Nekaj 100 vatna HPS ima 100-150lm/W in stane par deset €. Traja pa najmanj 20.000h. Ko crkne, jo odšraufaš iz E40 navoja in zašraufaš drugo, v 2min, za par 10€.
Najboljše LED imajo mogoče do 100lm/W. Koliko stane par 100 vatna LED, raje ne razmišljam.

EDIT: Recimo 1 primer.135lm/W, 57.000lm za slabih 30€. Javna razsvetljava jih verjetno dobi na količino po max 10€ ali še manj. Zdaj mi naj pa kdo najde LED s 57klm za 10-30€. Je ni, in je še dolgo ne bo (če bo).

imagodei je 7. nov 2011 ob 15:45 izjavil:

Pa navkljub vsemu postanju še nismo niti malček bližje mojemu osnovnemu vprašanju:

mene zanima, kako kani Evropa rešiti problem pomanjkanja električne energije v naslednjih 15-20 letih

Kako le? Nemci bodo recimo subvencionirali gradnjo novih termo elektrarn.
Germany to fund new coal plants with climate change cash
Že za letošnjo zimo imajo problem in je bilo vprašanje ali ponovno zagnat enega od reaktorjev za rezervo:
Germany Could Restart Nuclear Plant to Plug Energy Gap
Končna odločitev je, da bodo postavili v pripravljenost nekaj starih termoelektrarn.

Fino si je pogledat tudi BP Statistical Review of World Energy. Rast porabe glede na leto prej gre takole: obnovljivi viri 15,5% gor(problem je samo ker je tega še zmer tolk marginalno, da skor ni omembe vredno v celotni sliki), zemeljiski plin 7,3% gor, premog 6,3% gor, hidro 5,3% gor, naftni derivati 2,2% gor, jederska 2% gor.

Kljub temu da ste skoraj proti varčevanju pri nočni razsvetljavi, nekje pač moraš začeti.

V Kanadi so v nekem mestu (pozabil ime, je že 3 leta tega) zamenjali vso staro razsvetljavo z LED. Samo prihranek pri elektriki je bil 1 milijon dolarjev na leto. Se pa strinjam da ni treba iti na vrat na nos v menjavo, ampak mora imeti zadaj neko finančno analizo. Saj tudi davkoplačevalski denar ni zastonj ... Pa naj se odločijo za katerokoli tehnologijo. Sploh ni pomembno. Pomembno je samo ali porabiš manj in imaš manj vzdrževalnih stroškov. V Sloveniji bi pa veliko naredili že z zakonom, ki ne prepoveduje svetenje v nebo, ampak mora svetilo svetiti samo na tla. Švica že ima tak zakon. Predvidevam da lahko tukaj zmanjšaš porabo moči vsaj za 50%.

Poanta je da možnosti so. Vprašanje pa je ali se današnje občine sploh zavedajo stroška javne razsvetljave in mogočih alternativ. Jaz bi rekel da ne ...

Invictus je 7. nov 2011 ob 17:53 izjavil:

V Kanadi so v nekem mestu (pozabil ime, je že 3 leta tega) zamenjali vso staro razsvetljavo z LED. Samo prihranek pri elektriki je bil 1 milijon dolarjev na leto. Se pa strinjam da ni treba iti na vrat na nos v menjavo, ampak mora imeti zadaj neko finančno analizo. Saj tudi davkoplačevalski denar ni zastonj ... Pa naj se odločijo za katerokoli tehnologijo.

Verjetno so zamenjali 20 let stare Hg sijalke, ki kurijo enako kot nove hkrati pa samo še brlijo.
Kakšne analize. Vzamejo tisto, kar ponudniki najbolj "podmažejo".
Na srečo so v LJ še dovolj pametni in so zamenjali večino starih cestnih svetilk z novimi HPS svetilkami z ravnim steklom, kar je optimum kakorkoli pogledaš (ne svetijo v nebo, so bolj varčne od LED in mnogo cenejše). Samo preveč so jih dali na določeno razdaljo, ker je svetlo skoraj kot podnevi. Tukaj bi lahko prišparali in jih dali 2x manj na dolžino ceste.
Skratka veliko večji prihranek je, če nehaš kuhat aluminij v deželah, kjer energije primanjkuje in je draga ter ga greš kuhat recimo na Islandijo, kjer je elektrika smešno poceni.
+ z izolacijo, da se prišpara pri klimah, z ugašanjem naprav čez noč, s tem da ne greješ zraka z 10kW grelci pred gostilnami ipd.

imagodei je 7. nov 2011 ob 15:45 izjavil:

Pa navkljub vsemu postanju še nismo niti malček bližje mojemu osnovnemu vprašanju:

mene zanima, kako kani Evropa rešiti problem pomanjkanja električne energije v naslednjih 15-20 letih

To je izredno dobr vprašanje, še posebej v povezavi z prihajajočimi električnimi avtomobil, ki se jih bo polnilo čež noč.

Rešitev bo pač odklop uporabnikov, ker ne bodo imeli za plačilo računa. :D

Aja pa LED, HPS itd, resno? Kaj vi bi javno osvetljavo imeli po starem? Da dam malo idejo, pilot ponoči pristaja, kaj vidi? ........... a ne, pravtako rabiš kot pešec vsakih 10cm na obeh straneh pločnika po eno LEDko, smo da maš pot, pa normalne pločnike brez lukenj, enako na cestah. Zdej pa naj energetik gre računat kolk je poraba, ne izkoristek za W al lumne. Če se pa bojite da bo v mestih tema, ne skrbet animirani reklamni panoji bodo povsod.

In ja to ne grajenje novodobnih elektrarn mi ni lih všeč.

imagodei> "Bom pa jutri poskušal izvedeti še cenovni rang. "

Dolžan sem še ceno - ena taka lampa s 6 moduli (torej 79W porabe in 9000 lm) je nekje v cenovnem rangu 600 EUR.

Če rečemo, da na dan (ok, noč) gori v povprečju 10,5 ur, to nanese 18 let življenjske dobe. Nakar zamenjaš samo module, ne cele lampe.

imagodei je 8. nov 2011 ob 23:04 izjavil:

imagodei> "Bom pa jutri poskušal izvedeti še cenovni rang. "

Dolžan sem še ceno - ena taka lampa s 6 moduli (torej 79W porabe in 9000 lm) je nekje v cenovnem rangu 600 EUR.

Če rečemo, da na dan (ok, noč) gori v povprečju 10,5 ur, to nanese 18 let življenjske dobe. Nakar zamenjaš samo module, ne cele lampe.

Elektronika drži 10 let in nič več. Poletno sonce jo bo lepo spohalo.

imagodei je 8. nov 2011 ob 23:04 izjavil:

Dolžan sem še ceno - ena taka lampa s 6 moduli (torej 79W porabe in 9000 lm) je nekje v cenovnem rangu 600 EUR.

HPS lampa pa za 250 W/34000 lm pride tam od 100-200€, kar je 15x ceneje za isto svetilnost.

Če rečemo, da na dan (ok, noč) gori v povprečju 10,5 ur, to nanese 18 let življenjske dobe. Nakar zamenjaš samo module, ne cele lampe.

HPS zdrži dobrih 6let po tem izračunu, zamenjava stane max 10€ + plačilo delavcem, ki so itak v službi, če morajo zamenjat ali pa ne.

To je izredno dobr vprašanje, še posebej v povezavi z prihajajočimi električnimi avtomobil, ki se jih bo polnilo čež noč.

Tole je (na srečo) samo FUD. V temi o električnih avtomobilih sm že naredu ocenu, kolk bojo električni avtomobili meli res vpliva na rast porabe - zanemarljivo malo.
Električna poraba že brez EV-jev raste tako hitro, da se bo hitrost uvajanja EV-jev v praksi izgubila v šumu.
100% zamenjava se ne bo zgodila nikoli, še manj pa čez noč. Mogoče je za pričakovat 30% MESTNEGA prometa na elektriko čez kakih 20 let, prej ne. Ja, nekaj štroma bo šlo za to a tudi če enostavno prepovemo EVje s tem nismo zmanjšali problema pomanjkanja elektrike niti za decimalko. Bo treba iskat v drugih smereh.
Če si nočemo zacementirati standarda (in nato stagnirati) mamo abilemo: nove elektrarne.

Pyr0Beast je 9. nov 2011 ob 09:21 izjavil:

Ummm ne.
In elektroniko na komot strela pošlata.

Ummm, seveda se ga da. Misliš, da komunala zaposluje samo ljudi brez končane osnovne šole? Misliš, da nimajo električarjev? Ali pa pogodbenikov te stroke?

Glede na količino elektronike, ki jo imamo na cestah, pa lahko rečem, da strele niso tako hud problem, kot želiš prikazat. Za doma scinjene zadeve mogoče, industrijski standardi so pa nekaj drugega.

A če strela useka direkt v drog od klasične ulične lampe, pa misliš da bo treba zamenjat samo žarnico, al kaj?

>Potem pač montiraš 70W izvedbo in prihraniš še več.
Ali pa 35W LPS oz. kaj podobnega, sam spekter je shit.

Je pa res da nima tako ostre svetlobe. HPS mi delujejo zelo bleščeče - bolj od starih živosrebrovih lamp s mat bučo.

Raje ne, vsaj meni pomeni rumena svetloba instant glabobol.

To da moti vešče in ostalo golazen je bs, ker nisem niti enega komarja videl, niti vešče okrog te luči.

Js bi temu reku, da je to dokaz da jih moti, ne pa BS :)

> "Ponoči je dnevna svetloba fail, ker resetira bioritem."

Tole se mi zdi en tak newage science... V bistvu do iznajdbe sveč in kasneje luči ponoči sploh nismo bili ob nikakršni svetlobi, tako da mi ni jasno, kako da bi zgolj ena vrsta svetlobe "resetirala bioritem", druga pa ne.

Circadian rhythm @ Wikipedia

Light resets the biological clock in accordance with the phase response curve (PRC).

In addition to light intensity, wavelength (or colour) of light is a factor in the entrainment of the body clock. Melanopsin is most efficiently excited by light from the blue part of the spectrum (420-440 nm[36] according to some researchers while others have reported 470-485 nm). These blue wavelengths are present in virtually all light sources, therefore their elimination requires special lights or filters which appear amber.

Ja, insekti grejo na UV ko zmešan, opozoril sem na luknjo v sklepanju.

Kolk UV pa oddajajo LED diode? Bi reku da precej malo če niso izrecno UV LED zadeve.

Tudi modra svetloba povsem zadostuje za mrčes. In te imajo LED v izobilju.

@BaToCarx: tudi meni bi bilo to zadosti, ampak za tako ceno bi tale trg z natrijevkami osvetlil, da bi se vse šajnalo.

P.S: še enkrat bi prosil moderatorje za fork, ker smo očitno daleč od naslova.

UV spektra sploh ne sevajo te nove diode. Neke teorije res obstajajo, da modra svetloba moti spanje, ampak jaz spim z zaprtimi očmi.
4500K je pa še daleč od modre svetlobe.

Pa še to: ledice tudi ne utripajo, kot CFL krama staromodna.

imagodei je 7. nov 2011 ob 15:45 izjavil:

Pa navkljub vsemu postanju še nismo niti malček bližje mojemu osnovnemu vprašanju:

mene zanima, kako kani Evropa rešiti problem pomanjkanja električne energije v naslednjih 15-20 letih

Do takrat se bo garnitura se 3x zamenjala. Ko bo folk vidu kako pa kaj se bo zlo hitr vidlo kam naprej. Ce greenpissovci ne bojo mogl napolnt iphona da lohk postajo propagando na fakebook bojo hitr pel drugo pesem.

Nemcija je rekla da bo zaprla nuke in vlagala v alternative vire. Men je to vsec. V najboljsem primeru bojo nardil kaksen breakthrough v tehnologiji, v najslabsem bojo kupovali nuke power od francozov in cehov. Belgijci pa tko pravjo da ne bojo nc zapiral ce bo konkurencnost trpela, tko da je spet ali bo kaksna resna alternativa, ali pa nazaj na nuke/termo.

Glede krskega se govori, da bo verjetno delovna doba podaljsana za nekaj let, saj se zaradi dobrega vzdrzevanja drzi nadpovprecno dobro za svojo starost. Kako bo s tem ob koncu dobe se bo sicer se pokazalo..

Prav tako je nemska Angelca rekla (kaksne 3 tedne nazaj?) da se bo evropa verjetn odrekla co2 davkom in podobnim "zelenim" recem, ker enostavno ni vec konkurencna na globalnem trgu, in da ce se drugim j, da evropa sama pac ne more dosect prov velik.

Kar pa se tice nihanja na omrezjih in nukleark, za hitro reagiranje na kaksen spike definitivno niso primerne. So pa moderni reaktorji vsekakor dovolj fleksibilni da reagirajo na dnevne vzorce porabe (industrija on/off itd).

Pa se glede novega bloka v Sostanju. Ceprav mislim da je NE boljsa iz prakticno vseh vidikov, to definitivno ni slaba investicija, kot jo nekateri hocjo pokazat. Trenutna generacija teh elektrarn niti (visokih) dimnikov ne rabi, ker je izgorevanje tako efektivno da dobis ven iz filtrov prakticno samo CO2. Tisto malega kar ostane smeti pa vecina ostane v filtrih. Ni tako cisto kot NE, je pa definitivno ogromen korak naprej od tega sranja ki ga imajo zdaj tam.

Kar se tiče gospodarstva je mogoče res boljša termoelektrarna - izkopavanje lignita. To izkopavanje lignita pa ima negativne posledice na kmetijstvo - saj iz rodovitne zemlje nastajajo jezera zaradi posedanj tal. Velenjsko in Šaleško jezero sta tak primer. O kvaliteti lignita pa raje nebi.

kronik je 9. nov 2011 ob 13:55 izjavil:

Pa še to: ledice tudi ne utripajo, kot CFL krama staromodna.

Dokler kake regulacije ne uvedejo... ?