Slo-Tech - Dolgo vrsto let je bilo samoumevno, da je električna energija ponoči cenejša (to velja za gospodinjske uporabnike, ne za borzne spot cene, ki so na sončne vetrovne dni lahko celo negativne), ker se s tem vzpodbuja poraba, ko je ta sicer nizka. Vso to vrsto let so bili namreč viri električne energije sorazmerno neobčutljivi na uro: jedrske elektrarne, hidroelektrarne in termoelektrarne lahko enako delujejo ponoči ali podnevi, njihovo moč pa lahko prilagajamo le do določene mere. Pri jedrskih elektrarnah je dnevno lovljenje konic praktično nemogoče, termoelektrarne s parno turbino imajo odzivni čas več ur, turbinske elektrarne imajo odzivni čas več minut, hidroelektrarne pa lahko odreagirajo v roku minute.

V svetu obnovljivih virov, zlasti sončnih elektrarn, pa tudi vetrnih, to ne drži več. Te energije je podnevi več kot ponoči, zato ji je bolj smiselno porabljati tedaj. Indija se bo tega lotila s finančnimi vzpodbudami. V petek je ministrstvo za energetiko predstavilo nov načni...

Slo-Tech - V Evropi sta bila lani sončna in vetrna energija najpomembnejša vira električne energije, ki sta poskrbela za proizvodnjo 22 odstotkov pridobljene energije. Na drugem mestu je zemeljski plin, od koder so pridobili 20 odstotkov električne energije, iz premoga pa 16 odstotkov (če bi sešteli jedrsko in hidroenergijo, bi bila ta vodilna). Žal se je v letu 2022 povečala tudi poraba fosilnih energentov, ker je zaradi hude suše proizvodnja hidroelektrarn izostala. Hkrati so potekala nenačrtovana vzdrževalna dela na francoskih nuklearkah. Več kot 185 TWh velik primanjkljaj so večinoma pokrili obnovljivi viri in znižana poraba električne energije, približno šestino luknje (28 TWh) pa so morale pokriti termoelektrarne.

Zaradi tega se je poraba premoga povečala za sedem odstotkov v primerjavi z letom pred tem. Emisije CO₂ so se povečale za štiri odstotke, vse na račun premoga. Zaradi visokih cen plina plinskih enot niso dodatno priklapljali v znatnem obsegu. V letu 2023 se pričakuje...

Slo-Tech - Raziskovalci iz Bloomberg New Energy Fund (BNEF) so ocenili, da smo lani na svetovni ravni s sončnimi in vetrnimi elektrarnami proizvedli 10,5 odstotka vse električne energije. Še pred desetimi leti so ti viri proizvedli manj kot odstotek električne energije, kar je znaten napredek. V letih 2020-2021 se je proizvodnja električne energije povečala za 5,6 odstotka. Od vseh novih kapacitet je 75 odstotkov sončnih in vetrnih elektrarn, še desetina pa odpade na hidroelektrarne in jedrske elektrarne, ki tudi ne proizvajajo ogljikovega dioksida. Le 14 odstotkov novih kapacitet kot energent uporablja premog, kar je najmanj v zadnjih petnajstih letih. Največ električne energije porabi Azija, in sicer približno polovico, prav tako so tam postavili največ novih elektrarn.

Žal je povečano porabo, ki je posledica odboja gospodarstva po koncu epidemije, v visoki hranil tudi premog iz obstoječih termoelektrarn. Te so morale zaradi suš in slabše proizvodnje hidroelektrarn delovati intenzivneje....

Slo-Tech - Lani se je prvikrat zgodilo, da je so v Evropski uniji iz obnovljivih virov proizvedli več električne energije kakor iz fosilnih goriv. Delež električne energije iz sončnih in vetrnih elektrarn, hidroelektrarn in elektrarn na biomaso je znašal 38 odstotkov, medtem ko smo iz termoelektrarn na premog ali plin pridobili 37 odstotkov električne energije. V zadnjih desetih letih se je delež obnovljivih virov skorajda podvojil (z 20 na 38 odstotkov), medtem ko so fosilni viri tedaj dosegali 50-odstotni delež. Skoraj vsa rast gre na račun sončne in vetrne energije, manjši del pa še na biomaso, medtem ko se delež iz hidroelektrarn ne povečuje. Prispevek jedrskih elektrarn se je znižal s 33 na 25 odstotkov. V letu 2020 je zaradi epidemije koronavirusa in s tem zmanjšane potrošnje in proizvodnje poraba električne energije padla za štiri odstotke. Najnižja je bila aprila, ko je Evropa skoraj obstala - tedaj je poraba padla za 13 odstotkov, najbolj v Italiji, in sicer za 21 odstotkov.

Najbolj...

Slo-Tech - Ameriški Urad za informacije o energetiki (EIA) je ugotovil, da je v ZDA lani poraba energije, ki jo pridobijo iz premoga, prvikrat zaostala za energijo iz obnovljivih virov. K temu sta prispevala dva dejavnika. V zadnjih letih poraba premoga za proizvodnjo električne energije hitro pada, poleg tega pa se (nekoliko zmerneje) povečuje pridelava energije iz obnovljivih virov. V primerjavi z letom 2018 je lani poraba premoga upadla za 15 odstotkov, pridelava iz obnovljivih virov pa je odstotek višja.

Poraba premoga za proizvodnjo električne energije je bila lani sicer še vedno za 60 odstotkov višja od proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. So se pa ti bolje odrezali v drugih sektorjih, in sicer pri porabi energije v industriji, prometu in gospodinjstvih, kjer premoga praktično ni. To je na koncu tudi prevesilo tehtnico. Američani 90 odstotkov vsega premoga namreč uporabijo prav v termoelektrarnah.

Trend se letos nadaljuje v še opaznejši obliki. Od 24. marca letos je...

Slo-Tech - Velika Britanija bo postala prva gospodarska velesila, ki se bo v celoti odpovedala proizvodnji električne energije s termoelektrarnami na premog. Zaradi geografskih omejitev v nasprotju z državami kontinentalne Evrope Velika Britanija uvozi izjemno malo električne energije, in sicer nekaj iz Irske in Francije, torej ne moremo reči, da bodo goljufali z uvozom elektrike iz termoelektrarn. Britanska ministrica, pristojna za energetiko, Amber Rudd, je danes v uradni izjavi napovedala zaprtje vseh termoelektrarn na premog na Otoku do leta 2025. Do leta 2050 pa želijo izpuste ogljikovega dioksida znižati za 80 odstotkov v primerjavi z referenčnim letom 1990.

Dejala je, da je "perverzno", da še vedno v tolikšni meri uporabljamo najbolj umazano med...