Slo-Tech - Ali in kako zmanjšan energijski vnos (kalorična restrikcija) vpliva na zdravje in telesa ljudi, so proučevale že številne raziskave. Učinki zmanjšanja energijskega vnosa so zelo odvisni od tega, ali to počno zdravi ljudje z normalno telesno maso, koliko znaša zmanjšanje vnosa energije, ali se spremeni tudi sestava diete itd. Dolgoročnih posledic na ljudeh še ne poznamo, zagovorniki pa trdijo, da podaljšuje življenjsko dobo. Temu pritrjujejo nekatere študije na primatih in glodavcih.
V reviji The Lancet Diabetes & Endocrinologyso objavili rezultate 55 milijonov dolarjev vredne študije CALERIE (Comprehensive Assessment of Long-term Effects of Reducing Intake of Energy), ki je med letoma 2007 in 2010 spremljala 238 posameznikov, ki so se ta čas nadzorovano prehranjevali. Šlo je za zdrave moške in ženske, ki so bili mladi ali v srednjih letih (21-50 let) in ki so imeli normalen indeks telesne mase (22,0-27,9), torej niso bili debeli. Dve tretjini sta v času trajanja študije poizkusili zmanjšati vnos energije za 25 odstotkov, tretjina v kontrolni skupini pa je morala jesti normalno. V praksi je prvi skupini vnos energije uspelo zmanjšati za 11,9 odstotkov (z 2467 na 2170 kilokalorij), v drugi skupini pa je bila sprememba zanemarljiva. Razen spremembe količine energije v povprečju niso spreminjali sestave jedilnikov. Priporočeni dnevni vnos energije za zdravega odraslega človeka je med 2000-2500 kcal, odvisno od telesne mase, aktivnosti in fizične kondicije.
Rezultati so pokazali, da znižanje vnosa energije pozitivno vpliva na kardiometabolne dejavnike tveganja. V skupini, ki je jedla manj, so zabeležili statistično pomembne spremembe v koncentraciji holesterola LDL, razmerju med HDL in LDL, krvnem tlaku, koncentraciji C-reaktivnega proteina, telesni občutljivosti na inzulin in presnovnem sindromu. Vse spremembe so bile izboljšanje teh kazalnikov. Ob tem velja poudariti, da so opazovali zdrave ljudi, ki niso bili pretežki. Čeprav so v povprečju izgubili nekaj mase (7,5 kilograma), je statistična analiza ob kontroliranju za izgubo mase pokazala, da izboljšanja dejavnikov tveganja ni možno razložiti zgolj z znižanjem telesne mase. Sámo dejstvo, da so jedli malo manj (12 odstotkov), je bilo koristno. Raziskovalci priznavajo, da so izboljšanje pričakovali, jih je pa presenetila intenzivnost.
Seveda velja, da ekstremno zmanjšanje vnosa energije negativno vpliva na organizem, če ta ne more več zagotavljati dovolj energije za vzdrževanje osnovnih življenjskih procesov. Bazalni metabolizem zahteva okrog 25 kcal na dan na kilogram telesne mase in kdor stalno jé manj, hira. Tudi ljudje s previsoko telesno maso bodo deležni pozitivnih vplivov, če bodo manj jedli, preprosto zaradi znižanja njihove mase. Toda konkretna študija ni dokazovala tega; pokazala je, da zdravi, vitki ljudje pridobijo, če jedo 300 kilokalorij manj. To je kakšen krof ali nekaj čokoladnih piškotov na dan - včasih so dovolj male spremembe.
Raziskava ni dokazala (niti dokazovala) dolgoročnih vplivov. Dve leti je premalo, da bi lahko odgovorili na vprašanje, ali so učinki tudi dolgoročni in vplivajo na dolgoživost ter pojavljanje starostnih in kroničnih bolezni. Te odgovore bo lahko dala le dolga longitudinalna študija.
Ce imaš na izbiro le to dvoje, je imo bolje 300 kalorij pokuriti z vadbo. Drugače pa je malo verjetno, da nihče od osebkov v študiji ni telovadil, tako da so verjetno pozitivne posledice zmanjšanja prehranjevanje v obeh primerih (ali gibaš + manj ješ ali samo manj ješ).
Pa ja, recimo da "normalni" pojemo ene 500kcal prevec "cukra" v razlicnih oblikah, glede na to da je stil zivljenja vedno bolj pisarniski, torej sedenje, sprehajanje, taxi/avto, vedno manj fizicnega napora vsepovsod. Kdor hoce uzivati v teh dodatnih 500kcal, ima resitev -> sportanje, ampak veliko ljudi tega ne dela. Potem pa imas debele, ki pojejo 1500kcal viska in porvh tega ne sportajo, ampak ker jim ze osnovne telesne aktivnosti zaradi povisane telesne teze predstavljajo tezavo, so bolj utrujeni in mislijo, da se dovolj gibajo cez dan.
Mislim saj poznate kakega debeluska, debeluhko, ki jo pol ure hitre hoje zmatra kot vas pol urce teka.
Jaz sem zdaj po 6 mescih nasel tocno tisto kolicino kcal, ki je potrebna, da z malo sportanja (4xpol ure utezi in kalistenike in 2x pol ure kardio na teden) teza ostaja konstantna hkrati pa je rezultat atletska postava, ko prestevam kcal so stevilke vedno med 1500-2000 in za vikend nad 2000. Zdaj ce bi hotel nazaj na 10kg vec z isto postavo, bi moral dvigniti vnos kalorij za 1000kcal in povecati aktivnost za ca. 1,5x - ampak to je ze prevec naporno in casovno potratno, hrati vprasljivo ce je to stanje res bolj "zdravo" na dolgi rok.
PS: Torej recimo da ima boksar 175cm, tisti ki boksa v 70kg kategoriji ima zelo tezk weight control, medtem ko v 80kg podrocju s to visino je zelo enostavno, ker je to pri vecini "naravna" teza, so misice malo bolj "wagyu" style, s vec speheka vmes.
55 miljonov za 3 leta dela na 238 posameznikih?! To je 18 miljonov na leto, 75.000$ na posameznika/ leto, 6.300$ na mesec na posameznika. wow, to pa je študija. Kdo pa je to plačal?
55 miljonov za 3 leta dela na 238 posameznikih?! To je 18 miljonov na leto, 75.000$ na posameznika/ leto, 6.300$ na mesec na posameznika. wow, to pa je študija. Kdo pa je to plačal?
Številke so res velike. Pozabljaš pa, da je terenska faza samo ena izmed faz projekta. V realnem svetu pa se take raziskave pripravlja dlje časa (več let), s strani več raziskovalnih ustanov, kjer (tipično top strokovnjaki) ne delajo za burek. Kaj se bo merilo, kako pogosto, koga se bo zajemalo, kako se ga bo spremljalo, koliko se bo spremenilo vnos kalorij, kdo bo zbiral podatke,.... Kaj dobi udeleženec v zameno za to, da bo 3 leta beležil vsak grižljaj (in ob taki raziskavi sigurno še aktivnost, navade, počutje,..- objave bodo zagotovo še sledile). za 100 eur/mesec? v Nemčiji je treba plačati za enkratno enourno anketo (!) tudi 50 eur- tu pa te spremljajo non stop, jemljejo kri, ne smeš jesti kar želiš (koliko kcal ima npr ena pizza?). Pa delo laboratorijev, raziskovalcev med in po zajemom podatkov. Stroški se pač naberejo, sploh v razvitem svetu (beri: drage storitve).
Verjamem, da bi """znal""" to narediti kak stjevec za 100k :)
To je še poceni. Petričev Kolektor bi to naredil za pošteno ceno 350 milijonov :)
Sicer je pa naslov skrajno bedast in zavajajoč. Raziskava NI pokazala, da zmanjšan vnos kalorij koristi zdravju, kar piše tudi v zaključku. Pokazala je le, da se nekateri parametri spremenijo na bolje, kar pa samo po sebi ne pomeni nič.
Sem pa zjutraj 12km naredil s kolesom, pa zelenjavne ribe jedel, imam pa 85kg za 163cm višine in sem v bistvu debel.
Povsod je sladkor, kar kupiš v trgovini. Bi bil presenečen, kam vse ga dajejo in v kakih oblikah. Tako da rečt da daš samo sladkor v kavo in da ga drugače ne vnašaš je precej velka laž, če si sam doma dejansko ne gojih zelenjave, rib in mesa. Danes imaš še v navadnem jogurtu sladkor not, ker s tem pač poboljšajo okus in ljudi držijo na "drogi". Bolj kot je procesirano, več ima cukra not. Ali sirup, ali sladkor ali kako drugo obliko sladil, ki niso tako nedolžna. Sam sem prešaltal na eritritol, jem pa ostalo dokaj normalno.
Sem pa zjutraj 12km naredil s kolesom, pa zelenjavne ribe jedel, imam pa 85kg za 163cm višine in sem v bistvu debel.
Povsod je sladkor, kar kupiš v trgovini. Bi bil presenečen, kam vse ga dajejo in v kakih oblikah. Tako da rečt da daš samo sladkor v kavo in da ga drugače ne vnašaš je precej velka laž, če si sam doma dejansko ne gojih zelenjave, rib in mesa. Danes imaš še v navadnem jogurtu sladkor not, ker s tem pač poboljšajo okus in ljudi držijo na "drogi". Bolj kot je procesirano, več ima cukra not. Ali sirup, ali sladkor ali kako drugo obliko sladil, ki niso tako nedolžna. Sam sem prešaltal na eritritol, jem pa ostalo dokaj normalno.
Corenflex spada v visoko procesirano zivilo. Hm pa ni kje prevec jasno napisano, vecina tudi misli da ko je v gostilni, hrana ne spada v visokoprocesirano...
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
55 miljonov za 3 leta dela na 238 posameznikih?! To je 18 miljonov na leto, 75.000$ na posameznika/ leto, 6.300$ na mesec na posameznika. wow, to pa je študija. Kdo pa je to plačal?
Ti nekomu narediš spletno stran za 1000€, medtem pa firma računa 15.000€, kako je to mogoče?
Zato, ker firma ima oblikovalca, ima programerja, ima testerje, UX-arje, ima vodjo projekta. Te ljudi je treba plačat + firma rabi imeti dobiček iz joba.
Za izvedbo raziskave na takšnem nivoju kot je ta, rabiš strokovnjake, rabiš opremo, rabiš lab work. itd.
55 miljonov za 3 leta dela na 238 posameznikih?! To je 18 miljonov na leto, 75.000$ na posameznika/ leto, 6.300$ na mesec na posameznika. wow, to pa je študija. Kdo pa je to plačal?
Ti nekomu narediš spletno stran za 1000€, medtem pa firma računa 15.000€, kako je to mogoče?
Zato, ker firma ima oblikovalca, ima programerja, ima testerje, UX-arje, ima vodjo projekta. Te ljudi je treba plačat + firma rabi imeti dobiček iz joba.
Za izvedbo raziskave na takšnem nivoju kot je ta, rabiš strokovnjake, rabiš opremo, rabiš lab work. itd.
Se vedno je absurdno draga. Sam, če nekdo plača, bo nekdo že razporedil in potroši denar.
Sem pa zjutraj 12km naredil s kolesom, pa zelenjavne ribe jedel, imam pa 85kg za 163cm višine in sem v bistvu debel.
Povsod je sladkor, kar kupiš v trgovini. Bi bil presenečen, kam vse ga dajejo in v kakih oblikah. Tako da rečt da daš samo sladkor v kavo in da ga drugače ne vnašaš je precej velka laž, če si sam doma dejansko ne gojih zelenjave, rib in mesa. Danes imaš še v navadnem jogurtu sladkor not, ker s tem pač poboljšajo okus in ljudi držijo na "drogi". Bolj kot je procesirano, več ima cukra not. Ali sirup, ali sladkor ali kako drugo obliko sladil, ki niso tako nedolžna. Sam sem prešaltal na eritritol, jem pa ostalo dokaj normalno.
Navadni jogurt ima sladkor v naravni obliki, ker je sladkor pač v mleku. In to ni problematično. Razen, če je navadni jogurt z dodanim sladkorjem, takšnega pa jaz zaenkrat pri nas še nisem našel.
jah, hudič je ko pa tako dolgo živimo... bo treba začeti z opicami s to dieto, da vidimo kam pridemo še za časa našega življenja.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Ne rabim študije. Lahko iz izkušenj povem za post in stradanje(da ne ješ takoj kot zakruli želodec, ne ne boš umrl, če ne boš takoj jedel) je nekaj najboljšega za organizem! Sam ne jem zajtrka že vsaj 2 leti. Je najbolj nepotreben obrok kar jih je, če mislite da morate takoj zjutraj jesti imate to samo v glavi! Se kar redno držim, da po 19h ne jem, kosilo je v firmi ob 11h. Popoldan okoli 18h je moj zadnji obrok. Se pravi, da pojem ob 11h večji obrok in potem okoli 18h še nekaj malega in to je to! Nisem lačen, spanja potrebujem cirka eno uro manj - se kar sam od sebe prej zbudim okoli 5:30 zjutraj. Imam vsaj 50% več energije kot s polnim želodce.... in še in še
Torej praktično furaš Intermittent Fasting, kar tudi sam prakticiram že nekje 2 leti. Ne da bi se v kaj silil, dejansko mi bolj ustreza. Želodec se na nov režim navadi v par dnevih.
Enkrat sem gledal neko oddajo. Najdlje so živeli tisti, ki so imeli pomankanje. Recimo takoj za drugo svetovno vojno.
::
V današnjih časih na celem svetu več ljudi umre zaradi preobilja hrane kakor zaradi lakote. Preobilje hrane ima dokazano številne negativne posledice za zdravje. Če se k temu doda še stres, smo pa pri trenutnih statistikah srčno-žilnih bolezni.
tudi meni zajtrk ne odgovarja, lacen postanem sele kake 3 ure po tem ko vstanem, pomembno mi je da imam en poln obrok na dan. Nikoli nisem razumel one fame da moras vsake 3 ure nekaj malega pojest. Saj nismo prežvekovalci, da bi se cel dan pasli. Mi je pa cisto normalno, da dele dneva cutim manjso praznino v zelodcu. Ali nekateri res vsakic ko zacutite lakoto jeste?
Odvisno je od življenjskega sloga. Zajtrka zjutraj res ne rabiš prav nujno, če greš iz postelje na stol v pisarno. Če imaš pa bolj aktivno delo ali pa kakšen šport zjutraj, potem pa na prazen želodec prav daleč ne boš prišel (pri čemer aktivno in šport nista 20 minutni sprehod ali 10km kolesarjenja pri 15km/h, niti ni to sprehod do kavomata čez _celo_ pisarno). Če si lačen, potem jej. Če si žejen pa pij. Glede na rezultate ostalih načinov prehranjevanja je pa dejansko prav vseeno kateri reklami je kdo nasedel. Dokler je v mejah normale, raznoliko in zmerno je ok.
Dolgotrajen zmanjšan vnos je nemogoč. Ker sicer shujšaš do 0 kg. Ne vem, kako so si to predstavljali v študiji. Na dolgi rok mora biti vnos enak porabi.
Glede intermittent fastinga pa tudi sam prakticiram med tednom, torej izpustim zajtrk in ne jem od nekje 22h do 11h naslednjega dne, za sedet v pisarni pač ne rabiš ravno veliko energije. Če zjutraj ne poješ prav nič, ni nekega občutka lakote. Če se pregrešiš samo s kakšno banano, si že gotov in potem stalno lačen. Seveda je zajtrk obvezen, če grem potem na kolesarsko turo ali izlet. Torej načeloma se držim tega, da "hujšam" na kavču, jem pa pred/med/po telesni aktivnosti.
"Ob tem velja poudariti, da so opazovali zdrave ljudi, ki niso bili pretežki."
" Čeprav so v povprečju izgubili nekaj mase (7,5 kilograma), je statistična analiza ob kontroliranju za izgubo mase pokazala, da izboljšanja dejavnikov tveganja ni možno razložiti zgolj z znižanjem telesne mase."
Hm, če nisi pretežek, je izguba 7.5 kg precejšen pomik na BMI skali, če le nisi dvometraš. Za npr. 182 cm visokega moškega, ki je imel idealnih 70 kg, je to izguba več kot 10%, padeš v kategorijo premajhne telesne teže.
Če se veliko ukvarjam s športom, uteži, tek, drastično povečam dnevni vnos in počitek. Brez tega se telo ne regenrira in je stres.
Vsake toliko časa grem v ketozo, kjer je 80% vnosa maščob in 20% beljakovin, nič oz. minimalno ogljikovih hidratov, recimo zelena solata.
Če hočem shujšat zmanjšam vnos na 10% pod bazičnim nivojem. Intermittent fasting je v bistvu uvodnica ketoze, a na dolgi rok stradanje pod dnevno porabo itak ne deluje, ker bi se vsak izstradal do smrti.
Dolgoročno škodujejo zdravju najbolj OH v obliki sladkorja (vključuje večino sadja), telesna nedejavnost in seveda alkohol, ki je strup na celičnem nivoju.
Pred leti, ko sem bil mlajši, sem prakticiral to, da en dan v tednu nisem jedel NIČ. Kava, sok, čaj, seveda voda. Nič hrane. Bilo je fenomenalno. Ampak takrat sem bil sam brez stresa, pa sem si lahko privoščil. Potlej pride služba in familija... kile gor, itak. Sedaj razmišljam, da bom to ponovno uvedel. Ker RES ne vem, kje piše, da je potrebno vsak dan jest. Telo se mora očistit. Pred leti sem imel eno obdobje, ko sem pil samo vodo, kava, čaj, nobenih sokov. Od hrane mleko, jogurt, jabolko, banane.To je trajalo kakšen mesec. Nato sem čisto slučajno dal kri pri zdravnici. Izvidi? Nihče mi ni verjel, vsi trdili, da se to sam natisnil ;)
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Dolgotrajen zmanjšan vnos je nemogoč. Ker sicer shujšaš do 0 kg. Ne vem, kako so si to predstavljali v študiji. Na dolgi rok mora biti vnos enak porabi.
Glede intermittent fastinga pa tudi sam prakticiram med tednom, torej izpustim zajtrk in ne jem od nekje 22h do 11h naslednjega dne, za sedet v pisarni pač ne rabiš ravno veliko energije. Če zjutraj ne poješ prav nič, ni nekega občutka lakote. Če se pregrešiš samo s kakšno banano, si že gotov in potem stalno lačen. Seveda je zajtrk obvezen, če grem potem na kolesarsko turo ali izlet. Torej načeloma se držim tega, da "hujšam" na kavču, jem pa pred/med/po telesni aktivnosti.
Jaz isto jem samo ob 22:00 pa mi ni problem fitnes (deadlift, počep...). Kakšno leto nazaj sem se malo tresel, ker sem izkopal 5 kubikov mokre gline.
Je pa problem če te zavede kak čips, lešnik, sladoled... še trava na pašniku ti pol diši
Nato sem čisto slučajno dal kri pri zdravnici. Izvidi? Nihče mi ni verjel, vsi trdili, da se to sam natisnil ;)
Isto je bilo pri meni. Ampak jaz jem tudi Nutelo, obožujem rebrca, kakšen dober koktejl in mrzlo pivo. Če bi jedel kot ti bi bila kri najbrž enako dobra, samo jaz bi že pomerjal različne vrvi ;)
Zanimivo je videt, kako vsi pravite, da imate popolne krvne slike ob teh kretenskih dietah... noben pa ne gre na preverjanje ledvične funkcije - predvsem tam se pokaže katastrofa teh diet in visokoproteinskih vnosov ;)
Zakaj bi bilo odrekanje hrane 1 dan v tednu zdravo? Pa saj nas že želodec opozori, da to ni zdravo.
Posledica evolucije. Kdor je lahko zdržal dlje časa brez hrane je imel več šans za preživetje. Isto so mesojedci tisti ki so bili na vrhu.
Še 50 let nazaj nismo jedli 5x na dan sadje, tako kot sedaj propagirajo da je zdravo. Čokoladni kosmiči za zajtrk, makaroni za kosilo, sendvič za malico, sadje za večerjo... normalno da imaš inzulinski odziv preminulega konja, testosteron na ravni zlate ribice...
Telo (brez stresa) je lahko le v dveh režimih: - prebavlja, - se razstruplja in zdravi.
Naše telo je zelo dobro prilagojeno na stradanje. Kakor hitro zazna ta režim, se začne razstrupljati.
Samo še čakam, da bo kdo bleknil o "zakisanosti" telesa...
::
Za zadeve okoli stradanja oz. procesa avtofagije (je nekdo zgoraj prilepil link) je bila pred leti podeljena tudi nobelova nagrada. Tako da teh stvari ne gre enačiti z zakisanostjo in ostalimi temami rumenega tiska.
