Študija sega še v čas Clintonovo administracije. Zvezna agencija za hrano in zdravila (FDA) je tedaj naročila raziskavi, ki so ju na NIH izvedli v okviru nacionalnega toksikološkega programa (NTP). Sedaj imamo pred seboj agregirane rezultate študij, v katerih je skupno sodelovalo okrog 3000 miši in podgan. Te so bi bile izpostavljene elektromagnetnemu valovanju, ki so ga oddajali telefoni konec minulega stoletja (2G in 3G), torej 900 MHz. Nekateri testi so bili izvedeni tudi pri 1900 MHz. Študirali so obe modulaciji: CDMA in GSM. Današnji telefoni delujejo pri višjih frekvencah, ki se slabše absorbirajo v tkivu. Študija ni analizirala vplivov modernih omrežij 4G, 5G in Wi-Fi, ki imajo višje frekvence.
V raziskavah so bile miši in podgane izpostavljene odmerkom, ki presegajo najvišje dovoljene vrednosti za ljudi. Izpostavitev je trajala devet ur dnevno, prav tako je prizadela celotno telo glodavcev, medtem ko je človeška izpostavljenost telefonov precej bolj lokalizirana in relativno manjša. Podgane so bile valovanju izpostavljene že pred rojstvom v maternici, miši pa od starosti 5-6 tednov. Deveturna izpostavljenost je bila organizirana v 10-minutnih intervalih z enako dolgimi premori. Vrednosti so dosegale 1,5-6,0 W na kilogram telesne teže v podganah in 2,5-10 W na kilogram v podganah. Za mobilne telefone v ZDA je najvišja dovoljena vrednost 1,6 W/kg telesne mase izpostavljenega tkiva (in ne celotnega telesa uporabnika).
Prvi osnutek poročila študije so objavili leta 2016, v katerem so zaključili, da elektromagnetno sevanje verjetno povzroča raka. Letos februarja so v novi verziji poročila te trditve zelo omilili. Končno sodbo so sedaj podali na podlagi konsenza panela 11 strokovnjakov iz akademije in industrije, ki so pregledali vse rezultate. V njej ni novih informacij glede na februarske podatke, le poenotili so zaključke. Zaključili so, da obstaja nekaj dokazov (some evidence), da mobilni telefoni povzročajo tumorje (maligne gliome) v možganih podganjih samcev. Razvili so tudi nekaj benignih, malignih in kompleksnih rakov nadledvičnih žlez. Kontroverznejši je zaključek, da obstajajo jasni dokazi (clear evidence) o povzročanju raka (maligni schwannom) v srcu podganjih samcev. Vodja centra za naprave in radiologijo pri FDA je v izjavi za javnost izpostavil, da je slednji zaključek na trhlih temeljih in po njegovem mnenju neosnovan. Agencija gotovost dokazov za povzročanje raka razvršča v štiri kategorije: jasni dokazi, nekaj dokazov, negotovi dokazi (equivocal evidence) in brez dokazov. Nemogoče je dokazati, da neka stvar ne povzroča raka.
V podganjih samicah in miših obeh spolov niso odkrili dokazov, da bi sevanje mobilnih telefonov povzročalo raka. Tudi pri podganjih samcih so absolutne številke nizke, saj je gliome razvilo 2-3 odstotka podgan, schwannome pa 5-7 odstotkov podgan. Primeri so se pojavili pri podganah, kjer je izpostavljenost večkratno presegala zakonske meje. Študija je odkrila tudi nekaj neobičajnih izidov. Čeprav so podganji samci imeli višjo incidenco raka, so v povprečju kot skupina živeli dlje od kontrolne skupine. Tudi v kontrolni skupini se je namreč pojavljalo veliko rakavih obolenj.
V okviru NTP že pripravljajo nadaljnje raziskave, kjer bodo preiskovali tudi vpliv novejših tehnologij. Nove študije bodo potekalo v manjših celicah, tako da bodo lahko dobili podatke v tednih in mesecih, ne v letih. Spremljali bodo tudi vpliv elektromagnetnih valovanj na fizične znake, biomarkerje in DNK. Trenutna študija je ponudila zgolj informacije o povzročanju raka. Le pri eni vrsti živali so pri izjemno visokih odmerkih in izjemno dolgotrajni izpostavljenosti odkrili povišano incidenco zelo redkega raka (schwannoma).
