Slo-Tech - Založniški velikani Cengage Learning, Macmillan Learning, McGraw Hill in Pearson Education so v četrtek vložili tožbo zoper Library Genesis (LibGen), ki ji očitajo množično kršenje avtorskih pravic. Na LibGen je na voljo na tisoče knjig - v tožbi navajajo številko 20.000 -, za katere založniki niso nikoli dovolili brezplačne reprodukcije. Založniki zato tožijo neznane storilce iz tujine, ki upravljajo Libgen.

To ni prvi napad na LibGen, ki je zlasti v družboslovju in humanistiki nekakšen Sci-Hub, le da za knjige. Že leta 2017 je Elsevier zahteval 15 milijonov dolarjev od LibGena in Sci-Huba. Sodišče v ZDA je odškodnino dosodilo in odredilo blokado LibGena, kar so ponovila tudi številna evropska sodišča, a stran je obstala. Tudi ko so jo poizkusili blokirati ponudniki dostopa do interneta, so upravljavci našli obvoze, da je stran ostala dostopna. LibGen teče iz tujine in se ne ozira na ameriške zakone, upravljavci pa ostajajo anonimni.

Sedaj založniki poizkušajo vnovič. LibGen naj...

Nature - Kljub nenehnim poizkusom založnikom, da bi jo ugasnili, spletna stran Sci-Hub, ki jo je za prosti dostop do plačljivih znanstvenih člankov ustanovila Aleksandra Elbakjan, trdovratno vztraja. Te dni pa poteka prvi sodni postopek, ki jo je zoper stran v Indiji vložila skupina založnikov American Chemical Society, Elsevier in Wiley, na katerem se Sci-Hub dejansko zagovarja. Zaradi kršenja avtorskih pravic želijo založniki sodno odredbo, po kateri bi morali indijski ponudniki dostopa do interneta blokirati dostop do spletne strani. A zgodba ne bo tako preprosta.

Elbakjanova vztraja, da je spletna stran Sci-Hub namenjena dostopu do vsebin, ki so nujne za znanost in izobraževanje, kar bi po indijskem pravu lahko predstavljajo dopustno izjemo. V tem primeru bi šlo za tako imenovano pošteno rabo (fair dealings), za kar v Indiji že obstajajo precedenčni primeri. V preteklosti so posamezne ustanove v Indiji že legalno razmnoževale učbenike in druge avtorsko zaščitene vsebine v izobraževalne...

Slo-Tech - Dobršen del (zlasti naravoslovne) znanstvene srenje se te dni ukvarja s poročilom JCR, v katerem so zbrani najnovejši faktorji vpliva za znanstvene revije in je za leto 2019 izšlo pred nekaj dnevi. Ti so merilo za povprečno število citatov, ki jih je v minulem letu prejel v minulih dveh letih objavljen članek. Faktor vpliva, ki bi moral biti zgolj eno orodje za približno primerjavo revij s sorodnih področij, je postal v znanosti eno najpomembnejših meril kakovosti objavljenih člankov (čeprav sploh ni namenjen temu). V zadnjih letih pa opažamo, da faktorji vpliva rastejo. Ali drugače povedano: članki se v povprečju bolje citirajo, torej ima tudi vsak članek več referenc. Raziskovalci iz Češke, Avstralije in Kolumbije so se vprašali, zakaj.

Eden izmed razlogov je gotovo več publiciranja, saj število člankov eksponentno narašča. To je svojevrsten problem, saj je čedalje teže ostajati na tekočem z novostmi, prav tako pa inflacija števila člankov erodira njihovo kakovost - kvantiteta...

Science Blog - Medtem ko večina raziskovalcev objavlja v mednarodnih znanstvenih revijah, ki so seveda pisane v angleščini, je v Rusiji še vedno zelo priljubljeno objavljanje v ruskih revijah v ruščini. Zaradi sumov, da so se tam razpasle nepoštene prakse, je Ruska akademija znanosti (RAN) oblikovala komisijo, ki je preverila objavljanje v ruskih revijah. Rezultat je več kot 800 umaknjenih člankov zaradi različnih primerov akademske nepoštenosti, kar je največji umik člankov doslej. Neetičnih praks je več, med njimi so najpogostejše plagiatorstvo, samoplagiatorstvo (kamor sodi tudi večkratno objavljanje istih rezultatov) in dodajanje ljudi med avtorje, ki z raziskavami ali članki niso imeli nič skupnega.

Akademija je od 541 revij (v Rusiji jih je več kot 6000) zahtevala umik 2528 člankov. Terjali so tudi podrobne informacije o okoliščinah objave nekaterih člankov, na koncu pa je bilo 869 člankov iz 263 revij umaknjenih. To odločitev sprejme uredniški odbor, kadar obstojijo razlogi za utemeljen...

Slo-Tech - Francija je postala četrta država na svetu, ki je blokirala Sci-Hub in LibGen. Dostop do priljubljenih spletnih strani, koder lahko prebiramo znanstvene članke, ki so sicer zaklenjeni za dragimi naročninami, je po odločitvi višjega sodišča v Parizu onemogočen. To pomeni, da morajo vsi ponudniki dostopa do interneta blokirati 57 znanih domen, na katerih domujeta omenjeni strani.

Sci-Hub je spletna stran, ki ponuja dostop do več milijonov znanstvenih člankov, ki so sicer plačljivi. Založniki za dostop do posameznega članka zaračunajo 20-40 dolarjev, naročnine na revije pa so tako drage, da tudi univerzitetne knjižnice še zdaleč ne naročajo vseh. Leta 2011 ustanovljen Sci-Hub je postavila Alexandra Elbakyan in ponuja dostop do člankov, za kar uporablja...

Slo-Tech - Ta teden so raziskovalci na švedskih univerzah in inštitutih, ki jim dostop do znanstvenih člankov zagotavlja Švedska narodna knjižnica, pri branju člankov v Elsevierjevih revijah dobili obvestilo, da nimajo več dostopa do člankov, objavljenih po 1. juliju. Švedska je tako naslednja v vrsti držav, ki je zaradi astronomsko visokih naročnin odpovedala Elsevierjeve naročnine, kar so pred poldrugim letom storili tudi Nemci.

V znanosti se odličnost raziskovalcev žal v veliki meri s kakovostjo revij, v katerih so uspeli objaviti članke. Definicija kakovosti revije je problematična, a pomemben dejavnik je faktor vpliva, ki poenostavljeno povedano pove, kako pogosto se objavljen članek v naslednjih dveh letih citira. Ker je znanstvena odličnost ključ za...

Nature - Newyorško okrožno sodišče je ta teden izdalo zamudno sodbo v zadevi Elsevier proti Sci-hubu in LibGenu, s katero je stranema naložilo plačilo 15 milijonov dolarjev odškodnine zaradi omogočanja nezakonitega dostopa do avtorsko zaščitenih znanstvenih člankov. Ker ustanoviteljica in upraviteljica Sci-Huba živi v Rusiji in v ZDA nima nobenega premoženja, je vprašanje, koliko bo Elsevier lahko izterjal. Prav tako ne kaže, da bi sodba kakorkoli vplivala na delovanje strani.

Sci-hub je leta 2011 ustanovila Alexandra Elbakyan in raziskovalcem omogoča dostop do znanstvenih člankov. Kot smo že obširno pisali, gre za upor proti sistemu ali samopomoč, saj raziskovalci zlasti v revnejših državah alternative nimajo. Elsevier in drugi založniki...

Slo-Tech - Eden največjih založnikov znanstvenih revij Elsevier v tožbi zoper Sci-Hub in LibGen zahteva 15 milijonov dolarjev odškodnine, ker omenjeni strani ponujata nezakonit dostop do znanstvenih člankov. Sci-Hub in LibGen nista klasični piratski spletni strani, temveč orodji za dostop do člankov, do katerih dostop založniki drago zaračunavajo, s čimer se mnogi raziskovalci ne strinjajo.

O problemu smo večkrat na dolgo in široko pisali, zato zgolj na hitro povzemimo. Znanstveniki morajo svoje delo objavljati v uglednih revijah, ker se tako meri njihova uspešnost in je od tega odvisno financiranje. Skoraj vse ugledne revije pa izdajajo založniki, ki za dostop do člankov zaračunavajo astronomske naročnine, iz česar kujejo visoke dobičke....

Slo-Tech - S koncem leta se iztekajo tudi številne pogodbe, med katerimi so tudi številne pogodbe nemških univerz in inštitutov za dostop do znanstvenih člankov. Zaradi čedalje višjih cen naročnin so se povezali v konzorcij DEAL, ki se je pogajal za enotno naročnino za celo Nemčijo. Zaradi tega tiste univerze, ki so se jim letos naročnine iztekle, teh niso podaljšale. A pogajanja z založnikom Elsevier niso uspela, zato se bo na približno šestdesetih raziskovalnih ustanovah danes...

Slo-Tech - Ko gre za vprašanje kraje avtorsko zaščitenih vsebin, je pogost izgovor, da v neki državi legalnih (ali cenovno sprejemljivih) načinov dostopa enostavno ni. V znanosti je ta problem še posebej pereč, ker so naročnine na številne znanstvene revije za manjše univerze in inštitute enostavno predrage. Situacijo rešuje Sci-hub, ki je po nekaj letih delovanja proč od zanimanja javnosti v zadnjem letu tudi zaradi nekaj odmevnih sodnih postopkov v ZDA prilezel na naslovnice. In Sci-hub uporabljajo praktično povsod, torej tudi na najbogatejših univerzah z najbolje založenimi knjižnicami.

O Sci-hubu, ki ga je ustanovila kazahstanska raziskovalka Alexandra Elbakyan, in tegobah plačljivega dostopa do člankov smo obširno pisali februarja. Sci-hub, ki je moral zaradi pregona sicer že nekajkrat zamenjati domeno, deluje kot vmesnik med Googlovim iskalnikom in članki, ki poskrbi za obvod...

Slo-Tech - Nekoliko v senci velikih bitk, ki jih RIAA, MPAA, BSA in druge cehovske organizacije lastnikov avtorskih pravic bijejo proti The Pirate Bayu in ostalim stranem, ki omogočajo nelegalno razpečevanje avtorsko zaščitenih vsebin (glasbe, filmov, programov), poteka velik boj tudi v znanstvenem svetu. Tu je razlika med legalnim in legitimnih še nekoliko večja, raziskovalci, znanstveniki in financerji pa imajo popolnoma drugačen interes kot založniki. In vmes stoji robinhoodovski Sci-Hub ali pirate bay znanstvenega sveta. Ta se je sedaj znašel v središču medijske pozornosti, kar bo trenutni status quo nagnilo v eno ali drugo stran.

Daljšo predzgodbo smo na naši strani opisovali že na dolgo in široko, zato na kratko povzemimo. V romantičnih časih, ko je...

XvsXP - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenega sveta, ki mu vladajo popolnoma isti vzgibi kakor v ostalih sferah življenja. Znanstvena odličnost še zdaleč ni edini in mnogokrat niti najpomembnejši faktor, ampak se tu skriva še cel kup drugih. Po zadnji kritiki kakovosti in recenzije člankov, se bomo danes spet obregnili ob založnike in avtorske pravice znanstvenikov.

O založbi Elsevier, ki ima pod svojim okriljem kopico uglednih znanstvenih revij, je bilo prelitega že mnogo črnila, tudi bojkot je bil način upora. Če smo pošteni, Elsevier ni edini založniški orangutan, le eden največjih in najbogatejših je...