Sodišče je v sodbi v glavnem sledilo sodbi ECJ iz aprila letos in ugotovilo, da gre pri hrambi, kot smo jo poznali do sedaj za popolnoma nesorazmeren poseg v pravico do zasebnosti iz 38. člena ustave.
Ustavno sodišče tako z dnem objave sodbe v Uradnem listu (najverjetneje naslednji torek) razveljavlja celotno XIII. poglavje Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) in operaterjem nalaga takojšnje uničenje na tej podlagi zbranih podatkov.
Ker je v Republiki Sloveniji v kazenskih postopkih prepovedana uporaba dokazov zbranih s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin bomo v prihodnjih mesecih po količini zahtevkov za izločitve dokazov (in sodnikov, ki so jih videli) ter verjetno tudi zahtevkov za varstvo zakonitosti lahko neposredno videli, kakšen učinek je imela hramba prometnih podatkov na pregon kaznivih dejanj. Videli bomo tudi, kakšne stroške je povzročilo Ministrstvo za pravosodje, ki se je kljub padcu direktive na ECJ in sodbam več evropskih ustavnih sodišč s primerljivimi ureditvami odločilo, da se bo raje pustilo tožiti kot da bi neustavnost poskusilo sanirati samo.
Prav tako bo zanimivo spremljati, kakšen učinek bo sprememba ureditve v bližnji prihodnosti imela na raziskanost kaznivih dejanj.
V podobnem primeru v zvezi z zbiranjem vzorcev DNK, ki ga je ustavno sodišče (po zgledu sodbe ECHR S. in Marper proti Združenemu Kraljestvu) razveljavilo letos februarja, se je sodbo izigralo s sprejemom skoraj identične ureditve v ZNPPol. Kako in na kakšen način bo slovenska policija ob sodelovanju Ministrstva za pravosodja izigrala, uskladila ali zignorirala današnjo sodbo, pa bo pokazal čas.
