» »

V velikem vdoru v banke pokradli več stomilijonov dolarjev

V velikem vdoru v banke pokradli več stomilijonov dolarjev

The New York Times - Ruske, japonske, evropske in ameriške banke so bile tarče največjega hekerskega napada v zgodovini, piše The New York Times, sklicujoč se na še neobjavljeno poročilo Kaspersky Laba. Napad, ki je trajal od leta 2013, naj bi bil težak vsaj 300 milijonov dolarjev, potencialno pa vse do milijarde dolarjev. Prizadetih je več kot 100 bank v 30 državah, ocenjujejo, glavnina pa naj bi odpadla na Rusijo.

Napad se je začel podobno kot številni drugi hekerski napadi. Zaposleni v bankah so prejeli elektronsko pošto z okuženimi priponkami, ki so ob odprtju v njihove računalnike namestile zlonamerno programsko opremo. Napadalci so bili zelo potrpežljivi in so čakali več mesecev, da se je koda razširila po celotnem računalniškem sistemu v banki. Ko so imeli dostop zagotovljen, so najprej zgolj opazovali dogajanje v bankah, da so se seznanili z vsakdanjo poslovno rutino. Te informacije so jim prišle prav, ko so izvedli napade, saj banke sprva sploh niso posumile, da se dogaja kaj nepravilnega.

Bank so se lotili na več načinov. Vdrli so v bankomate in jih preprogramirali, da so ti začeli izmetavati denar, ki ga je pobral član združbe v okolici. Na ta način je sicer teže pobrati večje količine denarja, a so bili zlikovci zelo pridni. Samo ena banka je z nepooblaščenimi dvigi z bankomatov izgubila 7,3 milijona dolarjev. Dodatno so izgubili še 10 milijonov dolarjev z lažnimi nakazili, ki so jih nepridipravi opravili z bančnih računov na svoje račune v tujini. Pri tem niso povzročali škode komitentom, temveč bankam. S poznavanjem postopkov v banki so najprej stanje na računu popravili močno v pozitivno, potem pa viške nakazili v tujino, ne da bi banke karkoli posumile. Nakazila s posamezne banke so omejili na 10 milijonov dolarjev, da ne bi zbujali pozornosti.

V Kaspersky Lab pravijo, da gre za največji hekerski napad na banke v zgodovini. To lahko štejemo tudi kot rahlo napihovanje pred izdajo poročila o incidentu, ki ga pričakujemo prihodnji teden, nedvomno pa gre za enega večjih. Primer že preiskujejo tudi organi pregona v več državah. Več bo znanega tekom tedna.

16 komentarjev

antonija ::

Pri tem niso povzročali škode komitentom, temveč bankam.
Sej je res da gre se vedno za navadne kriminalce ki kradejo bankam, ampak da so se potrudili in niso pri tem oskodovali komitentov (vsaj direktno ne) je pa zelo lepo od njih.
Ce bomo zaradi tega vsaj priblizno zavarovane bancne sisteme je to dobro zapravljena milijarda dolarjev (+ tisti drobiz ki ga bojo morali placati programerjem da poflikajo sisteme).

Me pa zanima koliko od teh bank je v preteklosti vknjizilo prihranke s sparanjem na razvoju in vzdrzevanju njihovega software-a.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

koyotee ::

"Nakazila s posamezne banke so omejili na 10 milijonov dolarjev, da ne bi zbujali pozornosti.
Rear DVD collector!
JTD power!
Coming soon: bigger E-penis & new internet friendzzz!

solatko ::

koyotee - nekatere banke imajo miljardo in več transfera dnevno in je to res drobiž, ki ne sproži panike. Zato so pa NLB, NKBM in ostale naše banke prepustili tajkunom.
Delo krepa človeka

GTX970 ::

300 milijonov v 2 letih, velike banke 4 držav, to je drobiž,
kolikor ga gre za razne provizije, offshore podjetja in davčne oaze.


Libor scandal @ Wikipedia


npr za "provizijo" http://www.bbc.com/news/business-305811... in še vedno se jim je splačalo to početi.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: GTX970 ()

leiito ::

GTX970 je izjavil:

300 milijonov v 2 letih, velike banke 4 držav, to je drobiž,
kolikor ga gre za razne provizije, offshore podjetja in davčne oaze.


Libor scandal @ Wikipedia


npr za "provizijo" http://www.bbc.com/news/business-305811... in še vedno se jim je splačalo to početi.


Ne gre mešat jabolk in hrušk. Offshore je lahko tudi povsem legalna strategija davčne optimizacije. Analogno se je lani rekordno število državljanov ZDA odpovedalo državljanstvu in so kupili davčno bolj ugodnega. Izvirni greh je previsoka obdavčitev in pri nekaterih državah, ZDA in Slovenija npr., obdavčevanje dohodka ustvarjenega izven svoje države. Kdo bo pa tak bebec, da bi plačeval davke Sloveniji, če obstajajo legalne rešitve, da se temu izogne?

Pithlit ::

antonija je izjavil:

Sej je res da gre se vedno za navadne kriminalce ki kradejo bankam, ampak da so se potrudili in niso pri tem oskodovali komitentov (vsaj direktno ne) je pa zelo lepo od njih.

Ker banke še nikoli niso svojih izgub prevalile na stranke, ane? Brez skrbi, tole bodo lepo komitenti pokrili, tko kot še vse do sedaj.
Life is as complicated as we make it...

Ashrack ::

Pithlit je izjavil:

antonija je izjavil:

Sej je res da gre se vedno za navadne kriminalce ki kradejo bankam, ampak da so se potrudili in niso pri tem oskodovali komitentov (vsaj direktno ne) je pa zelo lepo od njih.

Ker banke še nikoli niso svojih izgub prevalile na stranke, ane? Brez skrbi, tole bodo lepo komitenti pokrili, tko kot še vse do sedaj.

Komitenti imajo izbiro in gredo lepo na drugo banko.
....

leiito ::

Banka je firma, kot vsaka druga, samo da rabi še dodatno licenco. In kot firma ima lastnike, ki imajo svoj interes. Utopično je pričakovati, da bojo banke gledale na karkoli drugega kot interes delničarjev. Razen, če so v državni lasti v državah s sistemsko korupcijo. Potem se lastnik menja na volitvah in gre za interes politične stranke ali pa njenih posameznikov.

deadbeef ::

Jah toj pa to ker niso imeli FireEye :)

gus5 ::

V modernih monetarnih sistemih večino denarja, ki je v obtoku, 'natiskajo' - komercialne banke. In sicer z izdajanjem kreditov. Naivne so predstave o delovanju bank, v katerih prosilec za kredit pride na banko, bankir pa iz kupa depozitov odšteje znesek kredita in ga vpiše na kreditojemalčev račun. Funkcija komercialnih bank že dolgo ni več (le) posredovanje denarja med varčevalci na eni ter potrošniki in investitorji (tj. kreditojemalci) na drugi strani. Poglavitna naloga komercialnih bank danes je - 'tiskanje' denarja. V sled tega ni čudno, da npr. v območju evra gotovina, ki jo tiska oz. kuje ECB, predstavlja le še približno 9% vse denarne mase; v VB je je še manj, približno 3%. Centralne banke poleg gotovine 'tiskajo' še centralno-bančne rezerve (te so v elektronski obliki), ki so namenjene medbančnemu trgu (in investitorjem ter potrošnikom niso (neposredno) dostopne). Skratka, ogromno večino vse denarne mase (posamezne valute) 'ustvarijo' iz nič (out of thin air) komercialne banke. Ko pride prosilec za kredit na banko in zavaruje kredit z (ne)premičnino, bankir v računalnik vpiše dogovorjen znesek; s klikom na tipko Enter hkrati ustvari (iz nič) denar in kreditojemalcu nakaže znesek (dandanes denar nima zlate podlage, kot nekoč, pač pa je njegova 'podlaga' dolg!). Roparji, omenjeni v članku, pravzaprav niso počeli nič drugega kot to, kar počno banke - iz nič so 'natisnili' denar (v banki X) in si ga nakazali (na odprt račun oz. račune pri banki Y, Z, Q...). Prav zato z ropom niso povzročali škode komitentom, temveč bankam. In tudi zato banke dolgo niso opazile ropanja.

Mimogrede, že dobri stari Brecht se je spraševal, kdo je večji lopov: bankir ali ropar?

Spura ::

antonija je izjavil:

Pri tem niso povzročali škode komitentom, temveč bankam.
Sej je res da gre se vedno za navadne kriminalce ki kradejo bankam, ampak da so se potrudili in niso pri tem oskodovali komitentov (vsaj direktno ne) je pa zelo lepo od njih.

LOL a ti resno mislis, da so to naredil iz dobrote svojega srca in usmiljenja do komitentov? To so naredili zato, ker bi komitenti takoj opazili nizji znesek na racunu.

prozac ::

Bi blo prov zanimivo natancno zvedt kako so dejansko nakazal denar izven banke in da se to ni opazilo celo vec let.

A so vsako banko tako dobro preucil, da so v vsaki banki preucil cel sistem in potem vnesli podatke za fiktiven posel v vse potrebne aplikacije (sistem za odobritev, limitni sistem, placilni sistem, sistem knjizenja, porocevalski sistem in se kak sistem bi se najdu)?

Verjetno samo placilnega naloga za 10mio niso poslat v sistem, ker tolk kontrol majo pa se najbl zabacene banke in bi to opazl pri mesecnem ali letnem porocanju oz. pri revizijskih pregledih.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: prozac ()

phantom ::

gus5 je izjavil:

V modernih monetarnih sistemih večino denarja, ki je v obtoku, 'natiskajo' - komercialne banke.

Neumnost. Edino centralna banka tiska denar. Komercialne banke si ga izposodijo od ljudi (varčevalcev) ali pa od centralne banke (z obrestmi!). Centralna banka tudi ne tiska denarja kar tako, kolikor komu paše, ampak ravno dovolj, da inflacijo drži v nekem primernem nivoju (npr. v Evroobmočju naj bi to bilo ~2%).
~
~
:wq

stb ::

phantom je izjavil:

gus5 je izjavil:

V modernih monetarnih sistemih večino denarja, ki je v obtoku, 'natiskajo' - komercialne banke.

Neumnost. Edino centralna banka tiska denar. Komercialne banke si ga izposodijo od ljudi (varčevalcev) ali pa od centralne banke (z obrestmi!). Centralna banka tudi ne tiska denarja kar tako, kolikor komu paše, ampak ravno dovolj, da inflacijo drži v nekem primernem nivoju (npr. v Evroobmočju naj bi to bilo ~2%).

Papirnatega res ne smejo tiskati, posodijo pa lahko precej več denarja, kot ga imajo na zalogi od varčevalcev ali sposojenega od centralnih bank.
http://www.economicshelp.org/blog/gloss...
Centralne banke določijo meje za to razmerje. Vsake toliko časa pa to ne deluje več in kakšna banka propade oz se najde luknja in davkoplačevalci jo brž napolnimo.

Oberyn ::

@gus5: pozabil si na eno malenkost, ki je v tej zgodbi bistvena: centralne banke denar ustvarjajo iz nič na podlagi zakonov, tile 'poslovneži' pa so ga pa ustvarili iz nič brez zakonske podlage. Zato njim rečemo lopovi, banki pa rečemo banka (čeprav tu človeka zlahka malo zanese...). Ostalo pa ja, približno tako gre. Razen da denarja iz nič ne ustvarjajo kar vse banke, pač pa samo centralne banke, pa še te ne vse, recimo slovenska centralna banka ga ne. To je rezervirano za močne fante, vloga smrkavcev je pa da so dolžni.

gus5 ::

stb je izjavil:

phantom je izjavil:

gus5 je izjavil:

V modernih monetarnih sistemih večino denarja, ki je v obtoku, 'natiskajo' - komercialne banke.

Neumnost. Edino centralna banka tiska denar. Komercialne banke si ga izposodijo od ljudi (varčevalcev) ali pa od centralne banke (z obrestmi!). Centralna banka tudi ne tiska denarja kar tako, kolikor komu paše, ampak ravno dovolj, da inflacijo drži v nekem primernem nivoju (npr. v Evroobmočju naj bi to bilo ~2%).

Papirnatega res ne smejo tiskati, posodijo pa lahko precej več denarja, kot ga imajo na zalogi od varčevalcev ali sposojenega od centralnih bank.
http://www.economicshelp.org/blog/gloss...
Centralne banke določijo meje za to razmerje. Vsake toliko časa pa to ne deluje več in kakšna banka propade oz se najde luknja in davkoplačevalci jo brž napolnimo.

Danes izgineva tudi 'bančništvo delnih rezerv' (fractional reserve banking). Centralne banke v VB, Kanadi, Avstraliji in na NZ ter Švedskem ne zahtevajo nobenih rezerv več (zero reserve requirement). Tako da je 'tiskanje' denarja (valut omenjenih držav) v komercialnih bankah dokaj (a ne povsem) 'sproščeno'. Seveda, ne gre za tiskanje v dobesednem pomenu (prav zato se beseda tiskanje piše v narekovajih), pač pa za e-vknjižbe; govor je torej o e-knjižnem denarju. Ogromna večina denarja je 'natisnjenega' na zgoraj opisan način, gotovine je malo. Tiskanje in kovanje slednje je še vedno v pristojnosti držav, takisto tudi 'tiskanje' centralno-bančnih rezerv, ki služijo predvsem poravnavi plačil med komercialnimi bankami. A oba omenjena tipa denarja, ki ju še vedno tiska in 'tiska' država, predstavljata le manjši delež mase denarja; najpomembnejše 'tiskarne' denarja so komercialne banke. In to je problem.

Najprej problem zato, ker je osnova 'tiskanja' denarja dolg (današnji monetarni sistem deluje kot ponzijeva shema). Problem tudi zato, ker banke obenem posojajo in (s posojanjem) 'tiskajo' denar, tj. funkciji posojanja in 'tiskanja' denarja nista ločeni. V času ekonomske konjunkture je tako denarja preveč (povečini konča v ne-regulirani finančni industriji in špekulacijah, malo v realnem sektorju gospodarstva – npr. v VB v razdobju 1997-2007 le 13%), v času ekonomskih kriz pa premalo (tj. banke postanejo slabe kreditodajalke, posledice: padec gospodarske rasti, BDP, brezposelnost…). Tudi to je razlog, zakaj je ECB nedavno začela s kvantitativnim sproščanjem; problem tega sproščanja pa je, da temelji na tricikle down logiki. Morda bo z njim ECB dosegla inflacijski cilj (2% inflacija) in območje evra izvlekla iz deflacije, če skepimo po dozdajšnjih izkušnjah (primer kvantitativnega sproščanja v ZDA), pa bo le malo tega denarja končalo v realnem sektorju. Učinek na gospodarsko rast bo verjetno zanemarljiv, bojo pa bančniki in finančna industrija še bolj obogateli, ostali pa... Tisti, ki znajo, lahko izkoristijo sistemske 'napake' in ropajo banke na način, kot jih opisuje članek. 8-)


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Vdori v mehiške banke odnesli več sto milijonov pesov

Oddelek: Novice / Varnost
52941 (2150) Baja
»

Hekerji iz vzhodnoevropskih in ruskih bank ukradli več deset milijonov evrov

Oddelek: Novice / Varnost
205014 (2382) ginekk
»

Severna Koreja dobila drugo povezavo z internetom

Oddelek: Novice / Omrežja / internet
206813 (4226) FireSnake
»

Britanska Tesco Bank zaradi hekerskega vdora komitentom zamrznila račune

Oddelek: Novice / Varnost
74853 (2415) doctor78
»

Avstralska centralna banka tarča hekerjev

Oddelek: Novice / Varnost
53649 (2656) antonija

Več podobnih tem