Na spletu je (bilo) precej elektronskih denarnic, kamor so lahko lastniki parkirali svoje bitcoine, čeprav je to precej tvegano početje, ko se izkazuje vsak dan. Vdori so pogosti in v tem primeru bitcoinov ne moremo dobiti nazaj, zato je najvarnejše mesto zanje še vedno zunanji disk ali CD, ki nista povezana z računalnikom in še posebej ne v internet. A Flexcoin je bil banka in hranilnica obenem.
Flecoin je priznal, da jim manjka 896 bitcoinov, ki bi jih potrebovali za pokritje svojih obveznosti do deponentov. To je težava, ker za bitcoinom in ustanovami, ki se ukvarjajo z njim, ne stoji centralna banka, ki bi vskočila kot posojilodajalec v sili. Flexcoin nima sredstev, da bi obveznosti poravnal, zato so ugasnili poslovanje. Dejali so, da so po najboljših močeh skrbeli za varnost svojih strežnikov, a to na koncu ni bolj dovolj. Ironično je, da so še 25. februarja zagotavljali, da propad Mt.Goxa nanje ne vpliva in da so bitcoini pri njih varni. Napad na Flexcoin se je zgodil 2. marca.
Izgubljeni so bitcoini, ki so jih imeli v tako imenovani vroči denarnici, kakor se imenuje zaradi povezave v internet. Uporabniki, ki so bitcoine hranili v hladni denarnici (nepovezani v internet), jih bodo dobili nazaj, so zapisali na svojih straneh. Uporabniki so namreč sami izbrali, kje jih bodo hranili. Za vse ostale pravijo več sreče prihodnjič in jih napotujejo na pogoje uporabe, kjer eksplicitno piše, da ne prevzemajo nobene odgovornosti. Pri bitcoinu je najbolj paradoksalno to, da točno vemo, kje so ukradeni bitcoini. Tako so izsledili dva računa, kamor je heker nakazal 896 bitcoinov, in ugotovili, s katerega IP-ja je bil povezan v internet, a to ne bo zadosti. Čeprav sodelujejo z organi pregona, bodo ti bitcoini po nekajkratnem premetavanju med računi počasi izginili z radarjev. ArsTehnica si je pogledala, kako natančno je zadnja kraja delovala.
Flexcoin si je prizadeval postati banka v ekosistemu bitcoinov. Zato so ponujali možnost takojšnjih nakazil med uporabniki, še vedno pa je bilo mogoče bitcoine porabiti tudi drugod. Uporabniki so lahko bitcoine hranili tudi v hladni denarnici, za kar so morali plačati provizijo in potrpeti 24-72 ur pri dvigovanju, v zameno pa so dobili večjo varnost - in ti bodo bitcoine dobili vrnjene, ker niso bili povezani v internet in ukradeni.
Flexcoin je bil približek banki zato, ker je nudil obresti na bitcoine. Na dolgo in široko smo že pisali, da je bitcoin deflatorna valuta; od kod sedaj obresti? Rudarjenje bitcoinov sicer še poteka, tako da njihova količina raste, a to ni bil Flexcoinov vir za obresti. Te so se iz davčnih razlogov imenovale popusti in v resnici je šlo za refundacije provizij. Za poslovanje je Flexcoin od uporabnikov pobiral provizije pri plačilih. Del teh provizij so porabil iz delovanje, del pa so jih vrnili vsem svojim deponentom ne glede na število transakcij. S provizijami so bila obremenjena nakazila iz Flexcoina na zunanje naslove (0,5 % ali vsaj 0,01 BTC) ter prenos sredstev v hladno denarnico (1 % ali vsaj 0,02 BTC) ter nazaj (0,5 % ali vsaj 0,01 BTC). Zastonj so bila plačila med računi pri Flexcoinu. Če ste torej imeli na Flexcoinu parkirane bitcoine in niste opravljali transakcij, ste prejeli del provizij ostalih uporabnikov, torej de facto obresti. Ta zgodba se je sedaj končala.
