Prijavi se z GoogleID

» »

Microsoft se zavzema za nevtralno javno naročanje

strani: 1 2 »

McAjvar ::

nekikr je izjavil:

McAjvar: še vedno čakam na tvoj odgovor glede nelegalnosti.

Dokler se bos za slovenske specifike zanasal na tuje vire, ki Slovenije niti ne vkljucujejo v raziskavo, pa naj bodo delezi tocni ali ne, vztrajam na tem, da predstavi ustreznejsi vir glede razmerij uporabe razlicnih sistemov v slovenskih gospodinjstvih.

Zatrjujes, da Slovenija lepo pade v povprecje, ceprav se najde marsikateri vir, ki pravi ravno obratno, da ponekod tudi kvarimo statistiko. Raba brskalnikov, delez mladih, ki uporabljajo splet, pri obeh kar precej izstopamo, prepricujes pa me, da ti pa na besedo in viru, ki Slovenije niti ne vkljucuje (se manj pa se omejuje zgolj na gospodinjstva, torej ignorira deleze v podjetjih), lahko slepo verjamem?
"[...] the advance of civilization is nothing
but an exercise in the limiting of privacy."
- Isaac Asimov

nekikr ::

Ah, tudi če ti najdem slovensko raziskavo boš rekel, da sosedova Franca ni bila vključena vanjo in da je zato nerelevantna. Če gledam povprečje 8 največjih statističnih strani, potem je MS share 87,36% in v tem primeru sem se zmotil za nepojmljive 2,64 odstotne točke. Sem pa prepričan, da si se ti zmotil za konkretno več ;)

Kot rečeno, ko mi razložiš spodnje, se lahko pogovarjava naprej. Do takrat si pa navaden lažnivi kljukec, ki si kompletno izmišlja stvari (ne samo za max. 2,64 odstotne točke).

McAjvar: še vedno čakam na tvoj odgovor glede nelegalnosti.


Dodatek: IZUM, javni zavod, ki ga je ustanovila vlada RS kot informacijski servis slovenske znanosti na spletni strani navaja, da je bil leta 2009 (za novejši datum ni podatka) delež MS produktov "približno 95%". Znano je, da je od takrat pridobil OSx, linux se je držal istega odstotka, kar pomenim da bodo vse tiste svetovne raziskave (še posebej tista za EU) kar lepo držale.

Prosim, še enkrat, za tvoje podatke o 90% nelegalnosti programske opreme.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nekikr ()

antonija ::

Nategovanje statistike (brez vazelina), FUD in fanboyizem. Yip, ni ga boljsega od M$ programja v javni upravi, vse drugo je drazje in premalo zmogljivo. Pa se prduktivnost...

Pod kero skalo se spawnajo tele M$ trolli?
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

McAjvar ::

Ne, ce bos nasel slovensko raziskavo, ki je omejena na gospodinjstva (sam si vpletel ljudi s ceste), bom zelo zadovoljen.

Dobro. Dobil si en bolj za Slovenijo relevanten podatek.

Moj "podatek" je popolnoma privlecen iz riti. Pravzaprav sem si izposodil tvojo izjavo in jo samo malo priredil, niti nisem sel iskat, se trudil popraviti ali imel namena spremeniti stevilke. Verjamem pa, glede na pretekle izkusnje, da bi trditev zelo drzala, ce bi jo popravil malo bolj, in sicer na "Vecina ljudi uporablja nelegalno MS programsko opremo." Upostevaj, da potrebujes tako operacijski sistem, kot pisarnisko zbirko (ali pa Office za Mac). Ampak to ni bil moj point.

Ves point vsega skupaj pa je bil, da sem skusal dopovedati, da to, kar si imenoval enostavno in poceni opcijo, to ni. Se opravicujem, ker sem se vec kot ocitno slabo izrazil.

Recimo, da vzamem za osnovo stevilo gospodinjstev z dostopom do interneta (~410000, podatek za leto 2009) in privzemimo, da je v enem gospodinjstvu en racunalnik. Recimo, da je 95% uporabnikov MS opreme. Privzemimo, da ima npr 30% (podatek iz klobuka) nelegalen operacijski sistem. In da lahko vsako gospodinjstvo po elektronski poti ureja zadeve z JU, morajo imeti MSOffice. Privzemimo, da je tudi delez nelegalnosti te zbirke 30% (vir: klobuk). Ce se ti te vrednosti ne zdijo primerne, jih lahko poljubno spremenis.

410000 * (0,95 * 0,3 + 0,05) = 137350

Torej, krepko preko sto tisoc gospodinjstev bi moralo kupiti licencen operacijski sistem in/ali licencno pisarnisko zbirko MSOffice, da bi lahko poslovali z JU. Glede na to, da racunalnike ze imajo, nakup OEM sistema odpade, torej pomnozi to vrednost s 109,88 €, da dobis strosek nakupa operacijskega sistema. Temu pristej se ustrezno stevilo licenc za pisarnisko zbirko. Nekaterim zadosca MSOffice Home and Student za 95,11 € (paket z 1 licenco), drugi pa zelijo ali potrebujejo tudi Outlook zaradi funkcionalnosti, ki jo ponuja, ker pa ga v Home and Student ni, morajo kupiti drazji paket. Torej Home and Business, za 209,94 €. Ampak recimo, da slab stotak zadosca.

Skupaj torej 137350 * (109,88 € + 95,11 €) = 28155376,5 €. To je recimo spodnja meja. 28 milijonov €, ti pa pravis, da je to enostavna in poceni opcija? Za koga ze? Zato navijam, da naj drzava pusti ljudem uporabljati kar zelijo, sama pa naj razvija in uporablja resitve in protokole, ki komurkoli omogocajo komunikacijo z njo. Ne glede na to, kaj za en OS / pisarniski paket uporablja. Omejevanje na ein OS, ein Office paket to ni.

Sedaj pa upostevaj, da ima marsikatero gospodinjstvo vec kot en racunalnik, nakup novih verzij, ko/ce pride do sprememb "standardov" (starejse pisarniske zbirke ne znajo odpreti zapisov novejsih, vticniki pa ne delujejo ... ne recem, da se bo zgodilo, neverjetno pa tudi najbrz ni?), da ne omenjam, da prisilis ljudi, ki zelijo uporabljati non-MS opremo v uporabo le-te ... Razumem te, zakaj si se tako zapel v tistih nesrecnih fiktivnih 90%.

Disclaimer: informativni izracun je bil narejen zelo na hitro, moznosti napak ne zanikam.
"[...] the advance of civilization is nothing
but an exercise in the limiting of privacy."
- Isaac Asimov

nekikr ::

Uf, kako nabijaš v prazno, kar smrdi. Uporabljaš podatke, za katere sam trdiš, da imajo vir "klobuk".

V ta svoj izjemno točen izračun prištej še, da ogromno ljudi originalni sistem že ima, ker ga dobijo zraven računalnika in ima v tem paketu res zanemarljivo ceno. Upoštevaj pa še nekaj, kar si super dobro zanemaril. Da veliko ljudi niti ne posluje z JU. Ne rabijo. Tistih nekaj obrazcev letno odnesejo tja ročno, ker jim kaj več niti ni treba (ne pravim, da lahko neseš peš, če nimaš računalnika ampak da za 1 obrazec letno večina ljudi ne uporablja internetnega dostopa do JU). Torej se ta številka 410.000 zmanjša na bistveno manj. Sedaj dobi kakšne točne podatke o legalnosti (klobuk pač ne zadostuje za resno debato) potem pa se pogovarjajmo naprej. V eni drugi temi sem tudi napisal koliko stane MS na mesec povprečnega uporabnika. Zanemarljivo malo glede na to kaj dobiš v paketu.

Disclaimer: celotnega tvojega "izračuna" nisem prebral, ker ni točen, če ne operiraš z vsaj na daleč približno točnimi podatki.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nekikr ()

antonija ::

Cena pri 410.000 gospodinjstvih ni nikoli zanemarljiva, tud ce da M$ vse svoje rpogramje za 1eur. Pa ga ne, ampak je treba se kaksno stevilko dodat zdraven.

Kakorkoli obrnes ne mores mimo dveh stvari: Ljudje morajo imet moznost komunicirat z (svojo) drzavo na cimvec moznih nacinov. Tako kto lahko obrazce izponjujes s dedkovim nalivnikom, bicovim kemikom ali pa pilotovim G-2 05 pisalom, tako mora obstajat izbira pri izpolnjevanju elektronskih obrazcev in dokumentov, ne pa da se jih omeji na enega ponudnika. Tud ce se uporabi resitev ki ni placljiva, ne sme bit zaklenjena na enega vendorja. Evar.
Druga stvar je pa ta da ne smes ljudi silit v nerazumne stroske samo zato, da lahko komunicirajo z drzavo. Ce imamo lahko nastanjene profesionale igralce solitarea po vsaki vasi (dobivajo drzavno stipendijo, samo se na kak odmeven mednarodni rezultat cakamo), pol me ni treba jebat s tem da bi razvoj resitev, ki niso vezane na enega samega vendorja, bil drazji. Ljudlje imajo na voljo celo zbirko rac. orodij in onemogocat kateregakoli od njih je nepravilno. Tako kot bi bilo nepravilno prepovedat obisk obcine s traktorjem, ali ga pa omejit na eno samo firmo avtomobilov. Ali pa uveljavit samo eno pisalo s katerim se lahko podpisujes in zahtevat da ga kupijo vsi ki zelijo podpisat drzavni obrazec.

Ce ti slucajno uspe pridet mimo teh dveh tock (kar ti ne bo) moras pa samo se razlozit, zakaj bi na vecini drzavnih compov, ki ne rabijo nobenega namenskega SWja, spisanega samo in izlkjucno za winse, rabil M$jevo programje? Zakaj tam ni OOo dovolj (ce za sodstvo je)?

Me ze prav firbec matra kdo ti daje placo ker iz lubega mira ljudje ne pisejo takih neumknosti kot jih ti...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

nekikr ::

1. Ljudje uporabljajo MS. Zakaj ne Linuxa ne bomo tu, ni stvar te teme. Glede na statistiko jih MS uporablja ~90%. Strošek tega programja je za eno skupino zanemarljiv (gospodinjsto). Če si ne morejo privoščiti, potem si tudi računalnika ne morejo privoščiti. Če raje uporabljajo Linux, naj gredo enkrat letno do soseda (lahko tudi do mene) oz. nekoga, ki ima MS in tam naložijo obrazec. Če kdo rabi vsakodnevno oddajo raznih poročil potem mu je to posel in teh nekaj evrov ne sme biti problem - za osnovno orodje. Če je, potem naj zapre firmo in gre delat v JU.

2. Absolutno se strinjam, da mora biti na voljo izbira. Vedno sem to trdil in še vedno trdim. A ne izbira v smislu vse za vsakogar ampak za rešitve, ki so gospodarsko ali kako drugače dovolj upravičene. Za tvoje mokre sanje jaz (in ostali davkoplačevalci) ne bom plačeval.

3. Saj nisem rekel, da rabimo izključno MS programje. Zgoraj sem napisal (če bi kaj prebral bi vedel), da je treba pri novih projektih upoštevati interoperabilnost med sistemi. A spet pa ne vsega za vsako ceno. Ene 3x sem tudi že napisal, da če je sodstvo pogruntalo nekaj, kar ostali še niso, da to vpeljimo še v ostale veje JU in se nasmehnimo prihrankom. Če so kaj prihranili seveda. Šele ko pošteješ vse pluse in minuse in jih pretopiš v evre lahko rečeš koliko smo prihranili. Enostavno je prodati avto in trditi, da sedaj na mesec zapraviš 200EUR manj za bencin...pozabiš pa omeniti, da hodiš v službo in nazaj namesto 30 minut 3 ure...ker si peš.

4. Realno gospodarstvo. Zato bi pa rad prihranil, če se da. Ampak ne tipično JU "šparat je treba, pa naj stane kolkr hoče!"

antonija ::

1. Ljudjem ni treba uporabljat M$. Razen za komuniciranje z drzavo, kjer ga morajo. Zan bit da je to razlaga za tako visok %, ker prakticno ni izbire (M$ je vsiljen z vseh strani). Ta tvoj procen (~90) je ubistvu glavni razlog zakaj je nujno treba omogocit komunikacijo vsem drzavljanom, ne samo tistim ki zmorejo/hocejo kupit M$jevo licencno opremo.

2. Izbira za vsakogar, absolutno. Dokler se drzimo javno dostopnih standardov ki izkljucujejo kakrsenkoli vendor lock-in. Izbira dokumentov, ki jih odpre samo dolocena verzija M$jevega programja, to definitivno ni. Za mokre sanje M$ fanboyev tudi jaz ne mislim placevat, pa trenutno nimam nobene izbire. To jo na (tvojo) sreco (se) imas.

3. Interoperatibilnost ne pomeni kompatibilnosti za M$jem, to ni isto. Interoperatibilnost je to, da se izbere nek nabor parametrov ki omogocajo resitev problema, potem pa poskusat v ta nabor vkljucit cimvec moznosti in izbrat najboljso (pri nakupu SWja za drzavo), oz. pustiti ljudem cimvec moznosti da sami izberejo kaj bojo uporabljali. Silit jih v uporabo enega izdelka ene firme je nedopustno neglede na trzni delez, prevladujoc eyecandi ali pa kakrsnokoli statistiko. Sploh ce je doticno podjetje svetovno znano predvsem po posksuih vendor lock-ina in prirejanjem veljavnih standardov z namenom izriniti konkurenco.

4. Ravno zato kopujemo se vedno M$ licence!!! Sparamo in stane nas u PM prevec dnarja. Ze od samega zcetka. Po dvakrat placujemo za iste stvari. In vsakic sproti si naredimo eno raziskavo da lahko recemo da se zamenjava programske oprema (tudi ce bi se sli omejeno, kontrolirano menjavo) ne splaca v naslednjih 4ih letih, ker kaj dlje itak ni treba razmisljat.

Situacija je debilna do kraja. Velika vecina drzavnih compov bi mirno shajala z non-M$ pisarniskim paketom, non-M$ browserjem in non-M$ operacijskih sistemom. Nekaj od compov jih nujno potrebuje, pa naj jih za zdaj ima. V prihodnje pa naj se naroca samo in izkljucno SW ki bo delal na cimvec platformah, v razpisih naj se ne kopuje "CungaLunga" ampak "zvecilni gumi", pa jeben kader naj se izsola za kaj vec kot klikanje po nadzorni plosci.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

RedZo ::

nekikr je izjavil:

McAjvar: če sem se zmotil sem se zmotil za dve odstotni točki in nič več. Ko boš prilimal tisti svoj vir o 90% nelegalnosti programske opreme se bova pogovarjala naprej, do takrat si lažnjivi troll. Torej prosim, link do tega, kar sem te prosil.

Matthai: bruto bruto, z vsemi dodatki (na kar večina lepo pozabi) ~7-8000EUR. Ta tvoj "kup" sodnikov se tako zmanjša na max 5, s tem da bi morali spet pogledati koliko dejansko se je prihranilo s tem "prehodom". Je bilo res 400.000EUR? Po kakšni logiki so prišli do te številke? Kaj pa produktivnost, je ostala ista ali se je mogoče celo povečala? Kaj pa če se je zmanjšala? Kje je največji problem pri teh ogromnih sodnik zaostankih? Itd. Rad bi verjel, da z inštalacijo OO in FF prihranimo ogromne denarje in obenem ne nižamo produktivnosti nikogar, res bi rad to verjel. A sem malce skeptik....če bi bilo tako enostavno, potem bi to počeli povsod po svetu, ne le v naši mali podalpski Švici...

ne morem verjet, da se vedno obstajajo bralci slo-techa, ki menijo, da ms sam po sebi povecuje produktivnost. aja, razen ce jih ms mesecno ne placuje...

Bistri007 ::

RedZo je izjavil:

ne morem verjet, da se vedno obstajajo bralci slo-techa, ki menijo, da ms sam po sebi povecuje produktivnost. aja, razen ce jih ms mesecno ne placuje...

Sem takole napisal v sosednji temi:
Gremo reči takole: ko bo 60%+ podjetij v indeksu SBITOP na OK, gre na OK tudi javna uprava.
Ko bo več kot pol največjih slovenskih podjetij na OK, potem se zagotovo izplača. Kar je prej, je pa avantgardni pristop, ko se z davkoplačevalskim denarjem po koprivah mlati.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...

noraguta ::

Ziga Dolhar je izjavil:

noraguta: to bi bila lahko ustrezna ocena, vendar bi morala upoštevati še ...

a) poleg "sodnikov" sodniške naloge opravlja tudi množica "strokovnih sodelavcev" (pravnikov s pravosodnim izpitom, ki pa zaradi svoje mladosti in predvsem prepovedi zaposlovanja ne morejo postati sodniki). Strokovni sodelavci v celoti vodijo nekatere postopke (npr. ugotavljajo upravičenost do brezplačne pravne pomoči), lahko zaslišujejo priče, pišejo sodne odločbe (nekatere podpišejo sami, druge sodniki) ...

b) delo "sodnikov" ni vezano na celotno sodstvo; ponekod jih celo "ni" oz. je njihova vloga omejena na nadzor/podpisovanje. Takšni so primeri mnogih zemljiškoknjižnih in registrskih zadev (kjer na vsakih 10 [čez palec!] referentov pride 1 sodnik), še posebej pa izvršilne (izvršba na podlagi verodostojne listine) ...

sej ne , da se ne strinjam . ampak NAŠA sodnija kot taka ni ravno zgled vzorne porabe sredstev. samo to sem hotel nakazat. in sam prihranek po delilcu pravice je pač ničen. oz trije sodniki več , ali pa deset , ne spremenijo same slike glede učinkovitosti oz "šparanja". zdej pa ocena učinkovitosti informacijskega sistema pri vsem tem je pa najbrž celo manj irelavantna kot pa samo deljenje pravice le sodišč.
pa učinek sodišča je deljenje pravice , tožilci , od države plačani zagovorniki etc... so zgolj "infrastruktura" za sodnike v nasprotnem bi bilo teh manj. Celo precej manj.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

McAjvar ::

@nekikr
Nisi prebral vsega, pljuvas pa lahko cez vse? In potem jaz nabijam v prazno ... Ti bom nekaj stvari povzel tule.

Moj izjemno priblizen izracun je zgolj to, kar sem napisal. Priblizna ocena, ob predpostavki, da je delez nelegalne opreme 30%. Bi raje videl vec?

Nadalje, v oceni sem uposteval, da ima veliko ljudi licencen operacijski sistem. Zakaj pa mislis, da sem stopnjo nelegalnosti ocenil na 30%? Torej sem predpostavil, da ima 70% ljudi licencen sistem.

Odgovori mi na tole: koliksna je po tvoji oceni/mnenju ocena za delez nelegalne opreme (OS in pisarniska zbirka)?

Super dobro zanemaril sem najbrz marsikaj, kar pa mi ocitas, pa si ne upam zanemariti. Veliko poslovanja in komunikacije se cedalje bolj seli v elektronsko obliko. Ce je tebi vseeno za ta trend, meni ni in scasoma bo tega cedalje vec. Da pa bi zato zdaj omejeval vse skupaj na en sistem, je pa nesmiselno. Ze tako smo zadosti stisnjeni v primez vendor lock-ina, tebi pa je to OK? In, konec koncev, tudi ce vecina ljudi 1x letno odda nek obrazec, kaj ima to veze? Ko nekdo, ki doslej ni posloval z JU, kar naenkrat pa bo moral, tega ne bo mogel opraviti, ker se je enemu nekikru zdelo neumno upostevati standarde, ker pac, vecina ima itak tole, kupili ali ne, dejmo narest za to, da bo zdajle najceneje. Vesda. Zapovrh, ce ima ogromno drugih ljudi stroske s tem, to je tebi vseeno, ker ti neposrednih stroskov nimas?

@Bistri007
To je IMO jara kaca. Podjetja ne bodo kar tako presla, ravno zaradi poslovanja z JU. Ce ni MS, je poslovanje otezeno. Zato mora tu JU storiti prvi korak. Ali pa tudi, ce JU vztraja na MS, naj, le omogoci naj poslovanje vsem enako in naj ne favorizira dolocenega vendorja in dolocenih lastniskih formatov. Naj nekdo, ki na kuhinjskem koritu poganja NetBSD in obskurno verzijo nakljucne pisarniske zbirke, s katero lahko dela preko terminala, normalno posluje z JU, ce se le-ta drzi standardov. Ko bodo podjetja videla, da imajo moznost izbire, se bo morda zacelo kaj spreminjati, do takrat pa vendor lock-in, here we come!
"[...] the advance of civilization is nothing
but an exercise in the limiting of privacy."
- Isaac Asimov

nekikr ::

Odgovori mi na tole: koliksna je po tvoji oceni/mnenju ocena za delez nelegalne opreme (OS in pisarniska zbirka)?

Ne bom. Moje mnenje je ravno tako neumno kot tvoje. Za odgovor in izračune rabiš točen podatek, ne moje (ali tvoje) subjektivno mnenje.

Ce je tebi vseeno za ta trend

Vseeno da mi je? Res, mi prilepiš quote kje sem to napisal? Hvala.

Da pa bi zato zdaj omejeval vse skupaj na en sistem, je pa nesmiselno. Ze tako smo zadosti stisnjeni v primez vendor lock-ina, tebi pa je to OK?

Ni mi ok. Kje sem to napisal? Quote prosim. Napisal sem večkrat, da je treba za nove sisteme upoštevati interoperabilnost. Večkrat. Ne laži McAjvar, že tretjič te opozarjam.

kar naenkrat pa bo moral, tega ne bo mogel opraviti,

Kako ne bo mogel? Fizično, ker bo predebel ali kako drugače? Kolikor vem se vse da, precej preprosto in ugodno.

Ko bodo podjetja videla, da imajo moznost izbire, se bo morda zacelo kaj spreminjati,

Podjetja IMAJO možnost izbire že sedaj. Če že rabijo komunikacijo z JU, potem naj imajo recimo eno licenco MS, ostalo pa odprto kodo - če je le-ta toliko boljša in cenejša ter si ob njej toliko bolj produktiven. Ampak zakaj hudiča med najbolj uspešnimi podjetji ne najdeš (oz. so resnično redke izjeme) takih, ki bi to počela? Očitno je razlog še nekje drugje, kaj praviš?

Poldi112 ::

Stopnja piratstva v sloveniji je 46%. Happy?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

nekikr ::

Delež MS produktov pa 107,5%. Vir: Microsoft Slovenija.

Poldi112 ::

Glej, če nimaš boljše cifre boš pač moral shajati s to. Jasno jo lahko jemlješ z rezervo, samo če se pa še vedno nočeš pogovarjati pa ne bo problem cifra, ane?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

McAjvar ::

nekikr je izjavil:

Ne bom. Moje mnenje je ravno tako neumno kot tvoje. Za odgovor in izračune rabiš točen podatek, ne moje (ali tvoje) subjektivno mnenje.

A res? Tudi za informativen izracun, tako, za orientacijo, da vidis vsaj velikostni red stroska?

nekikr je izjavil:

Vseeno da mi je? Res, mi prilepiš quote kje sem to napisal? Hvala.

Ne sprenevedaj se. Iz tegale sklepam, da dvomis, da se jim dela krivica, torej ti je verjetno vseeno vsaj za omenjeno skupino ljudi:

nekikr je izjavil:

Tu na ST je že nekaj linuksašev, ki sem jim, zelo pogojno, dela krivica, ker morajo imeti MS programsko opremo za kakšno poročilo (če ga res morajo oddati sami, pa to ne gre v pisni obliki).

Krivica se jim dela ali pa ne. Brez zelo pogojno.

nekikr je izjavil:

Ni mi ok. Kje sem to napisal? Quote prosim. Napisal sem večkrat, da je treba za nove sisteme upoštevati interoperabilnost. Večkrat. Ne laži McAjvar, že tretjič te opozarjam.

To je bilo vprasanje, kot povzetek tega, kako sem interpretiral tvoje pisanje. Na katerega lahko odgovoris. Ce te ne razumem prav, me popravi. Ne pripisuj pa laganja, kjer vidis stvari, ki jih ni. Jaz pa te ze vec kot tretjic opozarjam, da tvoja nabijanja o cenovno najbolj ugodni resitvi, ki lahko zaradi nizke zastopanosti in gospodarske nesmotrnosti ignorira dolocen delez ljudi, nimajo tako ocitne potrditve, kot jo, kakor te razumem, zelis predstaviti.

Sem ze zdavnaj napisal, da sem za interoperabilnost in za to, da lahko ljudje uporabljajo karkoli zelijo, da lahko komunicirajo z JU, dokler se softver drzi dolocenih standardov.

nekikr je izjavil:

Kako ne bo mogel? Fizično, ker bo predebel ali kako drugače? Kolikor vem se vse da, precej preprosto in ugodno.

Spet se sprenevedas. Tole sem tako ali drugace ze razlozil, lahko si gres prebrat moje poste. Tokrat v celoti, ne po diagonali.

nekikr je izjavil:

Podjetja IMAJO možnost izbire že sedaj. Če že rabijo komunikacijo z JU, potem naj imajo recimo eno licenco MS, ostalo pa odprto kodo - če je le-ta toliko boljša in cenejša ter si ob njej toliko bolj produktiven. Ampak zakaj hudiča med najbolj uspešnimi podjetji ne najdeš (oz. so resnično redke izjeme) takih, ki bi to počela? Očitno je razlog še nekje drugje, kaj praviš?

MS ima nekaj zelo dobrih orodij, to je dejstvo in je en razlog. Moznost izbire, ki pa jo omenjas, je v vecini primerov le navidezna. Veliko podjetij se odloci tudi na podlagi enostavnosti komunikacije s poslovnimi partnerji. Vem za vsaj eno podjetje, ki se je odlocilo za prehod na MS, ker so imeli preveckrat tezave z zloglasnim winmail.dat izzivom. Vem za podjetje, ki ima kupljeno licenco za MSOffice 2003, namescen imajo vticnik za branje novejsih zapisov, vendar pa je ob odprtju dokumenta sesuto oblikovanje, na nekaterih racunalnikih pa se vcasih sesuje Office (ceprav na spet drugih deluje), njihova odlocitev pa zaradi obstojecih makrojev in VBA skript ni enostavna. Management pa si zal predstavlja, da ce je MS, bo delalo v novejsih verzijah, ceprav jim je bilo prikazano, da nekatere starinske zadeve ne bodo vec delovale. Nedavno sem na sestanku s potencialnimi poslovnimi partnerji slisal, da ko so se odlocali za razvojno platformo, Java ali .NET, so se na koncu zaradi vecjega trznega deleza MS odlocili za .NET, ceprav so po vec letih razvoja ugotovili, da bi bilo pravzaprav bolje, ce bi se odlocili za kaj drugega, ker so v koncni fazi toliko kontrol in GUI elementov napisali po svoje. Imeli bi 3 ali 4 stranke vec, ampak ker je razvoj ze tako dalec, je zdaj nesmiselno izvajati prehod. Ta razlog je IMO vendor lock-in, ki pa ga, ceprav sem ga veckrat omenil, pa drugi tudi, vztrajno ignoriras.
"[...] the advance of civilization is nothing
but an exercise in the limiting of privacy."
- Isaac Asimov

McAjvar ::

Poldi112 je izjavil:

Stopnja piratstva v sloveniji je 46%. Happy?

Hvala za info. Ce torej priredim zgornji izracun na to vrednost, je znesek 410000*(0,95*0,46+0,05)*(109,88 € + 95,11 €) = 40930353,3 €
Skoraj 41 milijonov evrov, ce predpostavimo, da je delez MS OS 95% (nekikrov podatek). Ce je ta delez nizji, je znesek seveda visji.
"[...] the advance of civilization is nothing
but an exercise in the limiting of privacy."
- Isaac Asimov

noraguta ::

mejhn plovete izven teritorialnih meja topica , al pa sem orientacijo zgubu.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Matthai ::

Sodišča v zadnjem letu uporabljajo eno fino zadevo. In sicer samodejno generiranje zemljiškoknjižnih sklepov. Kar je bilo treba prej na roke kucat, sedaj mašina potegne iz baze, zgenerira PDF, prilima štempelj in sprinta. Ne vem če tudi zapakirajo v kuverte, ampak tudi taka mašina obstaja.

11.000 takih zadev letno.

To jim odnese precej precej dela. Vprašanje je: koliko je koštal razvoj takega sistema. Dvomim, da več kot 400.000 EUR. Bi rekel, da bistveno manj.

Torej - denar, ki so ga prihranili, so lahko vtaknili v razvoj, ki jim je zavtomatiziral precej postopkov.

To je relevantna kalkulacija, ne pa preštevanje sekund in (pahorjevskih) kavic!
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

noraguta ::

Matthai je izjavil:

Sodišča v zadnjem letu uporabljajo eno fino zadevo. In sicer samodejno generiranje zemljiškoknjižnih sklepov. Kar je bilo treba prej na roke kucat, sedaj mašina potegne iz baze, zgenerira PDF, prilima štempelj in sprinta. Ne vem če tudi zapakirajo v kuverte, ampak tudi taka mašina obstaja.

11.000 takih zadev letno.

To jim odnese precej precej dela. Vprašanje je: koliko je koštal razvoj takega sistema. Dvomim, da več kot 400.000 EUR. Bi rekel, da bistveno manj.

Torej - denar, ki so ga prihranili, so lahko vtaknili v razvoj, ki jim je zavtomatiziral precej postopkov.

To je relevantna kalkulacija, ne pa preštevanje sekund in (pahorjevskih) kavic!

jazus bog pomagi spajanje dokumentov je stvar dneva dveh ne preveč z znanjem nabildanga birokrata.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Matthai ::

A tolk preprosto je?

Pozabljaš, da je treba uredit baze, narediti neko osnovno sledljivost, itd. Je pa to relativno poceni zadeva.

Kar hočem reči - včasih so to kucali na roke. Sedaj pa lahko prihranke lifrajo direktno v razvoj.

In učinek je bistveno večji kot "par sekund na dan za kavico".
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

nekikr ::

No, to je potem super. Pohvalno. Sicer še vedno ne vemo kako so prišli do številke 400.000EUR ampak vsaj nekaj se premika.

Par sekund na dan pa je zelo relevantna zadeva. Če ima vsak določeno število sekund ali minut, ko gleda v zrak in potem to sešteješ, dobiš cifro koliko ljudi je treba odpustiti. Vsi vemo, da je slovenska JU močno predimenzionirana...

Matthai ::

Vamo, vemo. Bi te pa vseeno prosil, da navedeš kakšno študijo s konkretnimi številkami za koliko ljudi gre.

Številka 400.000 je pa povzeta iz Financ.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

noraguta ::

nazadnje je borut ocenjeval na 11% če se ne motim.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

nekikr ::

Ne rabimo študije. Prvi mož slovenske politike, Borut Pahor, je izjavil, da bi lahko shajali samo s polovico zaposlenih. Če uporabim isti vir kot ti, Finance, pravijo da bi lahko shajali z najmanj 30% manj.

Matthai ::

A, če pa Ajatolah Borat tko pravi, bo pa ziher res.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

PaX_MaN ::

Sej shajali bi tudi samo z enim zaposlenim v JU. Kako, je pa drugo vprašanje.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: PaX_MaN ()

nekikr ::

Matthai: če tako reče prvi javni uslužbenec v državi, bo že nekaj na tem. Če ne ga je treba zapreti, ker javno širi laži in izmišljotine. Ko bo s tem oopravljeno, se lahko opremo na 30%ni podatek iz Financ. Vsaj tako relevanten je, kot je tisti o 400.000EUR velikem prihranku.

Matthai ::

Potem predlagam, da prvemu javnemu uslužbenecu v državi verjmemo tudi pri drugih stvareh.

Glede Financ... predlagam da podaš URL, pa da vidimo njihovo metodologijo oz. kako so prišli do podatka.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

nekikr ::

Kaj ko bi prvo prilepil tisto o 400.000EUR prihranku? Tačas pa najdem v arhivu tole drugo.

KoKi ::

Nisem si bral vseh komentarjev, imam pa eno vprašanje. Dela kdo na sodišču ali pozna koga ki dela in lahko pove, kakšna je storilnost sedaj, ko so prešli na odprtokodno programsko opremo? Če se ta ni zmanjšala, bi bilo moje naslednje vprašanje sledeče: Zakaj bi plačeval za nekaj, česar ne potrebujem? V tem primeru sploh ni pomembno, če sem prihranil 1EUR ali 1 milijon.
# hackable

Matthai ::

nekikr je izjavil:

Kaj ko bi prvo prilepil tisto o 400.000EUR prihranku?

S tabo zaključujem debato, ker očitno nisi PREBRAL te novice.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

nekikr ::

Uf, se opravičujem, ampak tako smo zašli, da sem že pozabil kaj je bilo v novici. Moja napača.

McAjvar ::

KoKi je izjavil:

Nisem si bral vseh komentarjev, imam pa eno vprašanje. Dela kdo na sodišču ali pozna koga ki dela in lahko pove, kakšna je storilnost sedaj, ko so prešli na odprtokodno programsko opremo? Če se ta ni zmanjšala, bi bilo moje naslednje vprašanje sledeče: Zakaj bi plačeval za nekaj, česar ne potrebujem? V tem primeru sploh ni pomembno, če sem prihranil 1EUR ali 1 milijon.

V familiji imamo eno, ki je zaposlena tam. Podrobno je nisem spraseval, pravi pa, da delo poteka brez kakih posebnih tezav in da OpenOffice ni nobena ovira za normalno opravljanje dela. Kar se nje osebno tice, je to pac orodje in bi delala s tem ali kakim drugim pisarniskim paketom. Tudi vecina drugih bi naj ne imela tezav. Vecji problem je, kot, v dolocenem kadru. Nekateri so menda povrsni pri pripravi dokumentacije, kar jo zivcira, ker se s tem izgublja cas, saj je treba za njimi vse preveriti in popravljati.
"[...] the advance of civilization is nothing
but an exercise in the limiting of privacy."
- Isaac Asimov

BlueRunner ::

Heh. To je zabavna "matematika sekund". Ljudje delajo svoje delo in na koncu šihta ga ne zaključijo, ko odbije uro, ampak ga zaključijo, ko zaključijo zadnjo stvar za tisti dan. Če si dobro preračunajo, bo to pol ure prej, če si slabo preračunajo bo to pol minute čez.

Potem pa lepo v nizki štart in točno ob uri (čez pol ure, če je bila računica dobra) ven.

Tisto seštevanje sekund iz naslova varčevanja/zapravljanja pa je nekakšna zabavna vaja iz računanja, ki nima nikakršne povezave s kakršno koli realnostjo. Čas se v realnosti namreč izgublja v večjih enotah. V četrturah, če ne kar polurah. Pri teh stvareh, ki nimajo nič za opraviti s pisarniškimi zbirkami in vse za opraviti s človekovo psiho se izgublja ali prihrani denar. Ne pa pri nekih blesavih gumbkih nekega blesavega pisarniškega paketa... Še posebej na sodiščih ne.

Zgodovina sprememb…

MrStein ::

Matthai je izjavil:

Sodišča so dokazano prišparala 400.000 EUR - letno.

S tem denarjem lahko zaposlijo kup dodatnih sodnikov in zmanjšajo zaostanke. Win-win - za državljane.

Vzrok za zaostanke je premalo sodnikov?
Koliko "stane" en sodnik?

Matthai je izjavil:

Vamo, vemo. Bi te pa vseeno prosil, da navedeš kakšno študijo s konkretnimi številkami za koliko ljudi gre.

Številka 400.000 je pa povzeta iz Financ.

Od kod pa so jo oni dobili?

Eni nimajo ravno dobrega menja o njih. Posebej enega novinarja radi izpostavljajo.

Aja, po Delo-vem članku je/bo ta teden seja strateškega sveta za informacijsko družbo, kjer bodo razpravljali o omenjeni študiji.
Pričakujem poročilo na ST!
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

noraguta ::

Koliko "stane" en sodnik?

bom šeenkrat napisu sodnik z vso režijo nas pride dobrih 150kEUR od tega je omenjani "prihranek" slabih 40EUR. EDIT se popravljam 400EUR
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: noraguta ()
strani: 1 2 »


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Nov intervju: Matjaž Kaše, tisti državni uradnik, ki v službi uporablja Linux (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Novice / Nova vsebina
26246131 (22953) GTX970
»

Microsoft se zavzema za nevtralno javno naročanje (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / NWO
8713984 (12026) noraguta
»

Linux konferenca v Portorožu

Oddelek: Novice / Ostalo
62578 (2578) BigWhale

Več podobnih tem