☰

» »

Študija, objavljena v IJBC, kaže, da gensko spremenjena hrana morda ni varna

1 2
3
»

Thomas ::

Itak so geni vseh "naravnih živil" suboptimalno postavljeni za prehrano človeka. Hitro preveč holesterola, sladkorja, premalo vitaminov ... To da mi neko rastlino ali žival jemo, ta rastlina in žival "ni mislila", da je njena primarna funkcija in ni njena biokemija pisana za naš želodec in naše njive n hleve.

GSO te "napake" počasi odpravlja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BigWhale ::

Kar se zivali tice, jaz itak hocem 'snicle iz petrijevke'.

Komu na cast bi furali vso to mesno industrijo, ki kosta se pa jos dnarja.

zee ::

Kar se zivali tice, jaz itak hocem 'snicle iz petrijevke'.


F* that. Zahtevam pršut iz petrijevke. 8-)
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

PacificBlue ::

Nevem, ce je to njihova genetska napaka ali napaka arasidov?


Hm poglej na kaj sem naletel:

Dolga leta je veljalo prepričanje, da alergije sprožijo sestavine iz hrane, pelod, prah, pršice in podobno, zato so znanstveniki dolgo iskali in identificirali sestavine, ki izzivajo alergijske reakcije (lecitin, laktoza, gluten ...). Toda vse več je dokazov, da pri alergijah ne gre toliko za sestavino, marveč za notranji ustroj nekaterih delcev, ki nam povzročajo težave.


Pelod, ki si ga lahko predstavljate kot puhek, je v svoji izvirni obliki večinoma mehak in prijazen. V onesnaženem okolju je pelod postal podoben ostrim ježkom, ki se grobo zarivajo v sluznico in povzročajo vrsto težav. Prav ta deformirana oblika je tista, ki draži našo sluznico in izzove alergijsko reakcijo.
Podobno se na onesnaženje zraka ter uporabo gnojil, pesticidov, insekticidov, fungicidov in drugih -idov odzvale tudi rastline, s katerimi se prehranjujemo. Tudi za te so ugotovili, da kljub enaki sestavi pri njih struktura molekul ni več enaka. V knjigi Gerharda Schmidta, dr. med., ki je izšla že leta 1985, so objavljeni primerjalni posnetki kristalizacije več kot 300 živil.


V knjigi Gerharda Schmidta, dr. med., ki je izšla že leta 1985, so objavljeni primerjalni posnetki kristalizacije več kot 300 živil.

Pokazalo se je, da je kristalizacija živil, pridelanih z biodinamično in ekološko metodo znatno drugačna kot kristalizacija konvencionalno pridelanih živil. Prve imajo močne in urejene kristale, pri drugih je kristalizacija razpokana, kaotična, struktura pa razpada.


in še

Povezava med alergijami in sodobno pridelavo živil je najopaznejša v ZDA. Leta 1999 so ugotovili, da se je število alergij na jedi iz soje povečalo za 50 odstotkov. Podatek je v neposredni povezavi z naglim povečanjem proizvodnje gensko spremenjene soje, ki v ZDA predstavlja 60 odstotkov vse pridelane soje (Marjan Jošt, Intelektualni izazov tehnologije samouništenja, str. 49).

http://www.viva.si/Alergije/10/Nova-dog...
I’m out.
:3

poweroff ::

Thomas - se strinjam. GSO zna biti super tehnologija, problem je, ker še premalo vemo kaj delamo. Ker so zadeve šele v začetni fazi.

Če bi bilo normalno, bi raziskave furali dalje in šele potem šli na trg. Neoliberalistična logika pa pravi, da dajmo zadeve čim prej na trg.

Razlika med klasičnimi živili in GSO je v tem, da smo se v tisočletjih uživanja klasičnih živil naučili kakšni so njihovi vplivi. tudi dolgoročni. Pri GSO pa - nekje bodo vplivi samo dobri, nekje pa tudi slabi. Nekje se bo to pokazalo hitro, nekje šele čez dolgo časa.

Saj poznamo zgodbo o talidomidu. Hitre študije so pokazale, da je reč varna, potem pa so se pričeli rojevati spački. Danes vemo v čem je problem in kako ga odpravit (levosučnost, desnosučnost), ampak ena generacija ljudi vmes je hudo naj** zato, ker ne nekdo zadevo dal prehitro na trg...

Škrlupasta eko-jabolka mi pa tudi niso všeč

Traparija. Seveda je tudi med eko izdelki nekaj slabih. In seveda oznako eko izrabljajo nekateri goljufi. Ampak eko jabolka, ki jih kupim jaz so zelo lepega videza in vonja. Tudi okusa. In zdržijo dlje kot "mercator" jabolka.

Kupujem jih pa predvsem zato, ker jih hčerka lahko je brez alergijski težav. Jabolka inste sorte, le da so špricana, pa ji povzročajo alergijske težave. Jaja, jih umijemo, pa doba karence tudi uradno mine. Ampak razlika je zelo očitna.

PacificBlue je izjavil:

Jaz pa ne. Se posebej, ker imamo doma eko-kmetijo in pridelujemo zdrave naravne izdelke, brez skropiv.

Iz kje pa si? Če sem prav zasledil, se ukvarjate tudi z biodinamično pridelavo hrane... lahko poveš kaj več, lahko tudi preko ZS?
sudo poweroff

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: poweroff ()

antonija ::

GSO so kot kaze trenutno na nivou kot so bili pesticidi nekaj 10 let nazaj. Takrat se je slutilo da ima napacna uporaba skodljive posledice, par let kasneje je blo to dokazano. Ampak kljub temu je DDT se vedno edini s katerimi se da nadzirat populacije malaricnih komarjev, z njegovo pomocjo smo iztrebili malarijo iz italije (ja, next door), njegova uporaba resuje nevemkolk zivljenj v indiji vsako leto... popolna resitev? I think not. Zelo verjetno pa najboljsa kar jih poznamo (izjema je seveda pobit vecino clovestva za vzpostavitev "naravnega" ravnotezja).

GSOji so tud trenutno nekaksen kompromis, ker vecina ne mara gledat novic o umiranju ljudi zarad lakote. Suse, bolezni in skodljivci lahko na hitro unicijo pridelek in povzrocijo stradanje milijonov (v nekaterih predelih), moznost gojenja rastlin ki so bolj imune pa seveda pomaga. Popolna resitev? I think not. Je pa verjetno najboljse kar imamo...

Pa prsut iz petrijevke FTW!!!
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

zee ::

Pelod, ki si ga lahko predstavljate kot puhek, je v svoji izvirni obliki večinoma mehak in prijazen. V onesnaženem okolju je pelod postal podoben ostrim ježkom, ki se grobo zarivajo v sluznico in povzročajo vrsto težav. Prav ta deformirana oblika je tista, ki draži našo sluznico in izzove alergijsko reakcijo.


Ni res. Če bi bil pelod mehak in prijazen (WTF?!), ne bi mogel opravljati svoje naloge pri opraševanju/razmnoževanju rastlin.

Offtopic:
Narava in njeni elementi niso nikoli prijazni, dobri, zli, ... To so človeške lastnosti, ki nimajo z Naravo prav nobene veze.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

antonija ::

Alergije ne povzroca pelod (al pa arasid, prahek, whtever) ampak precej specificna molekula ki jo pelod (arasid, prahek) vsebuje. Na zalost se za arasid ne vemo katera molekula povzroca alergijo (ker jih je malo morje, zlo podobne so si in jih zato ni lahko izolirat in identificirat.

P.S.: @PacificBlue: Ti sploh ves kaj je kristalizacija? Ce slucajno ves, kolko zivil poznas ki vsebujejo kristalne strukture? Razen zmrznjenih seveda, pa se pri tistih bi sklepal da ne vsebujejo kaj veliko "kristalizabilnih" molekul...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Pyr0Beast ::

DDT je dobra zadeva, če se hočeš na hitro znebiti insektov (so že odporni - ni efekta) in dolgoročno, ljudi.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

antonija ::

DDT je krasna stvar ce se uporablja pravilno. Rezistenco se da kontrolirat, seveda je pa treba se kako pazit na vse stranske ucinke ki jih ima. Ampak kot ze receno: Se vedno nimamo nic bolj ucinkovitega kot DDT z manj stranskimi ucinki. Ce pa ves kaj cesar jaz ne vem pa prosim povej, mislim da bomo vsi veseli.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Pyr0Beast ::

Če nimamo nič bolj učinkovitega, to še ne pomeni, da je ta rešitev dobra. Je izhod v sili, to zagotovo je.
Da bi z DDTjem dnevno prašil narod, moraš biti pa rahlo ... mahnjen. Ker posledice se ne pokažejo takoj. Poleg tega zadeva zaradi svoje dolgoživosti zlahka potuje po prehranski verigi in se bio-akumulira, kar verjetno veš, tako se slab efekt na človeka samo multiplicira.
Naravnost neumno je preprečevati eno bolezen z nečim, kar kmalu povzroči drugo.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

antonija ::

Da bi z DDTjem dnevno prašil narod, moraš biti pa rahlo ... mahnjen.

Zna bit da se zato tega ne pocne... vec.

In ce pogledas malo visje bos med mojimi posti nasel tudi odovor na
Če nimamo nič bolj učinkovitega, to še ne pomeni, da je ta rešitev dobra.


Ampak kot ze receno: Pri DDTju imamo na izbiro umiranje ljudi zarad malarije al pa "kontrolirano zastrupljanje" okolja.
Pri GSOjih imamo na razpolago umiranje ljudi zarad stradanja al pa "kontrolirano zastrupljanje" okolja.

*kontrolirano zastrupljanje je seveda pljunek v morje v primerjavi z enim orenk izbruhom vulkana, trkom asteroida, etc.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Pyr0Beast ::

Zna bit da se zato tega ne pocne... vec.

Sicer se počne, vendar le v močno omejenem obsegu. Uporaba v kmetijstvu v EU ni več dovoljena ravno zaradi močno negativnih stranskih efektov.
Ampak ponekod res ni boljšega.

Ampak kot ze receno: Pri DDTju imamo na izbiro umiranje ljudi zarad malarije al pa "kontrolirano zastrupljanje" okolja.

Če bi le bil svet tako binaren. !Zastrupljaš! tudi ljudi, _vedno_.

Z malarijo se lahko bojuješ tudi brez pomoči DDT-ja, s finimi mrežami proti komarjem, sušenjem mokrišč in izobraževanjem, kar je long-term bolje za ljudi kot mesečno zasipavanje s strupi.

Pri GSOjih imamo na razpolago umiranje ljudi zarad stradanja al pa "kontrolirano zastrupljanje" okolja.

Zakaj bi GSO odpravil lakoto ?

*kontrolirano zastrupljanje je seveda pljunek v morje v primerjavi z enim orenk izbruhom vulkana, trkom asteroida, etc.

Crkom sonca ?
Seveda je.
Samo ti hočeš tiste ljudi rešiti smrti, ne pa jih pobiti.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

antonija ::

Z malarijo se lahko bojuješ tudi brez pomoči DDT-ja, s finimi mrežami proti komarjem, sušenjem mokrišč in izobraževanjem, kar je long-term bolje za ljudi kot mesečno zasipavanje s strupi.

Pozabljas da je svet mickeno vecji od slovenije, in da je cisto mozno da v vecini vukojebin mreze proti komarjem ne pomagajo nic, mokrisca so v bistvu ogromna mocvirja z vsakodnevnim dezjem (pa dej izsusit ce znas) izobrazevanje ljudi... ja, sam najprej jih nauci brat in pisat pol bi slo pa verjetno lazje.

Zakaj bi GSO odpravil lakoto ?

Zarad visoke koncentracije ljudi na predelih zemlje je potrebno intenzivno kmetijsvo da se zagotovi dovolj hrane. To pomeni ogromne povrsine enih in istih kultur, ki tam uspevajo. To ima za posledico bolezni, skodljivce in plesni na katere omenjene kulture niso odporne. Rastline pocrkajo in velika skupine ljudi so brez hrane (razen ce jim je ne senkajo zunanji, prevoz pa tud ni zastonj). GSOji so vecinoma razviti ravno zato, da so ospornejsi proti skodljivcem in boleznim ter raznim susam poplavam in drugim stvarem ki lahko unicijo pridelek. Hkrati se poskusa izboljsat pridelek na povrsino, saj je na enih koncih sveta ljudi velik prevec za dane razmere, selitev al pa poboji pa niso politicno korektni.

Vem da za domace vrtickarje take stvari ne pridejo v postev in da je fetis na "naravno hrano" se kako zanimiv, sam na zalost si tega ne morejo privoscit vsi na tem planetu in trenutno uporabljajo najboljse kar imamo na razpolago - GSOje.

Glow-in-the-dark zlate ribice in banane s C vitaminom so bolj igrace (uradno so proof of concept), ni to glavni razlog za izdelavo GSOjev.

Samo ti hočeš tiste ljudi rešiti smrti, ne pa jih pobiti.

Ne. Najdet hoces nacin da prezivi cimvec ljudi s cimanj posledicami. To je trenutno najboljse kar zmoremo.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: antonija ()

Pyr0Beast ::


Pozabljas da je svet mickeno vecji od slovenije, in da je cisto mozno da v vecini vukojebin mreze proti komarjem ne pomagajo nic, mokrisca so v bistvu ogromna mocvirja z vsakodnevnim dezjem (pa dej izsusit ce znas) izobrazevanje ljudi... ja, sam najprej jih nauci brat in pisat pol bi slo pa verjetno lazje.

Mreže proti komarjem definitivno pomagajo, še bolj če so poškropljene z insekticdom, samo ljudje jih morajo začeti uporabljati za ta namen, ne pa z njimi precejati vodo.

Določene stoječe vode so zalivali z oljem, da so preprečili dotok kisika in večina ličink je pomrla.

V mestih pa se ti komarji 'gojijo' predvsem v odtokih za meteorno vodo, podstavkih od rož, zapacanih žlebovih etc. Tam, kjer je stoječa voda.

GSOji so vecinoma razviti ravno zato, da so ospornejsi proti skodljivcem in boleznim ter raznim susam poplavam in drugim stvarem ki lahko unicijo pridelek.

Polahko.
Proti škodljivcem da, s prisotnostjo insekticida v delih rastline.
Povečana obstojnost paradajza tudi da.

Kaj pa proti suši, poplavam in drugim stvarem ki lahko uničijo pridelek. Takih GSO še nisem videl.

Večja pridelava bo rešila lakoto le če bi bila populacija ljudi konstantna, pa ni, še vedno narašča, tako lakote ne boš nikoli rešil.


Vem da za domace vrtickarje take stvari ne pridejo v postev in da je fetis na "naravno hrano" se kako zanimiv, sam na zalost si tega ne morejo privoscit vsi na tem planetu in trenutno uporabljajo najboljse kar imamo na razpolago - GSOje.

Saj je, seveda je to bolj za 'posladek'. Ne moreš pa od tega živeti narod, no do neke mere bi se celo dalo, samo zadeva ni konkurenčna intenzivni pridelavi.

Glow-in-the-dark zlate ribice in banane s C vitaminom so bolj igrace (uradno so proof of concept), ni to glavni razlog za izdelavo GSOjev.

Yes.


Ne. Najdet hoces nacin da prezivi cimvec ljudi s cimanj posledicami. To je trenutno najboljse kar zmoremo.

Ne ?
Po malariji se tolče ravno zaradi smrtnosti, ne zaradi dolgotrajnih efektov. Posledice ponavljajočih se zastrupitev z DDT-jem pa niso smrti temveč deformacije, kar je le še slabše, saj ljudi rešiš smrti, jih pa obsodiš na 'životarjenje'.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

antonija ::

Mreže proti komarjem definitivno pomagajo, še bolj če so poškropljene z insekticdom, samo ljudje jih morajo začeti uporabljati za ta namen, ne pa z njimi precejati vodo.

Ce zivis pod streho (brez sten) ti bo mreza blj malo pomagala. Dej si ze dopovedat da ni cel svet razvit.

Polahko.
Proti škodljivcem da, s prisotnostjo insekticida v delih rastline.
Povečana obstojnost paradajza tudi da.

Brez insekticida. Tudi brez (oz. s spremenjenimi) molekulami ki skodljivce v osnovi privalcijo, definitivno pa brez insekticida. Kot kaze si bos moral kaj prebrat o tej temi.

Kaj pa proti suši, poplavam in drugim stvarem ki lahko uničijo pridelek. Takih GSO še nisem videl.

Malo bolje poglej na okrog. Rastile ki dlje prenesejo susna obdobja se na siroko uporabljajoa, tud taka ki prezivijo nekaj casa s prevec vode (medtem ko "original" umre) tudi. Kot receno, izobrazevanje pa to.

Večja pridelava bo rešila lakoto le če bi bila populacija ljudi konstantna, pa ni, še vedno narašča, tako lakote ne boš nikoli rešil.

Kaj pol predlagas? Pustmo jih pomret budale potrebne, al se nej pa naucijo kondome uporabljat? (ce jim jih bo kdo pripeljal)

Saj je, seveda je to bolj za 'posladek'. Ne moreš pa od tega živeti narod, no do neke mere bi se celo dalo, samo zadeva ni konkurenčna intenzivni pridelavi.

Do neke mere se to da v evropi, pa se to ne po celotnem ozemlju. Ljudje zivijo v precej cudnih podrocjih, kjer raste bolj malo stvari. Tam porabit kvadratne metre za bio-paradajz je za njih kriminal, ker bi jih prevec pomrlo.

Po malariji se tolče ravno zaradi smrtnosti, ne zaradi dolgotrajnih efektov. Posledice ponavljajočih se zastrupitev z DDT-jem pa niso smrti temveč deformacije, kar je le še slabše, saj ljudi rešiš smrti, jih pa obsodiš na 'životarjenje'.

Poanta je bla da ne resujes vseh ljudi, niti jih vseh ne pobijas. V primeru malarije se sprejme strasnke ucinke na celoten ekosistem da se prepreci vecje stevilo smrti med ljudmi.
Pa spet se vidi da ne poznas situacije kaj dobro. Silent spring se je zgodila v kratkem po prvih masovnih uporabah DDTja ko dolgotrajni ucinki se niso bili znani. Takrat ni blo vec ptic, krokodili so bili napacnega spola (ali pa kar obeh) in podobne anomalije. Takrat smo se tud naucili da DDT mogoce ni one-size-fits-all resitev za boj proti insektom in smo ga azcel uporabljat veliko bolj nadzirano.
Danes se ga uporablja v povezavi s stogim nadzorov v vseh enotah ekosistema, doze se pa seveda prilagaja ocenjenim nevarnostim za ljudi in za okolje.

Jasno je da pri tem okolje "trpi", ampak smo se za to zavestno odlocili ker lazje gledamo kako trpi okolje kot pa milijoni ljudi ki tam zivijo.

Je pa fino bit pameten iz domacega fotelja, zakaj nekdo ki za princip fotelja se slisal ni, ne zacne uporabljat mreze proti komarjem, ko gre spat pod svoj bananin list.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Okapi ::

Ne zaupam pa tistim, ki imajo glede GSO kapitalske interese.
A tistim, ki imajo kapitalski interes z eko-hrano pa zaupaš? Za vsako stvar, ki jo kupiš, ima nekdo kapitalski interes. Se pravi ne bi smel zaupati nikomor. Zakaj bi potemtakem za nekatere morala veljati strožja merila? Ker tistega ne razumeš in te je neznanega strah?

Pa še to - patenti veljajo 20 let. Monsantov patent za Roundup je recimo že potekel in kdor uporablja RoundupReady poljščine, lahko uporablja generični herbicid. Kmalu bodo potekli tudi prvi patenti za gensko spremenjene poljščine in takrat bodo te free for all - nobenega monopola ne bo imel ne Monsanto, ne kdorkoli drug. Kmetje bodo morali licenčnino plačevati le za najnovejše sorte, če bodo zadovoljni s starejšimi, jih bodo pa mirno lahko brezplačno uporabljali.

Kar se DDT-ja tiče, pa ni učinkovit samo proti komarjem. Življenje je rešil tudi na milijone ljudem, ki bi sicer umrli zaradi tifusa.

O..

Pyr0Beast ::

Ce zivis pod streho (brez sten) ti bo mreza blj malo pomagala. Dej si ze dopovedat da ni cel svet razvit.

Verjetno ne veš, kaj sem imel v mislih. Ali pač.



Brez insekticida. Tudi brez (oz. s spremenjenimi) molekulami ki skodljivce v osnovi privalcijo, definitivno pa brez insekticida. Kot kaze si bos moral kaj prebrat o tej temi.

To je le še boljše. Prebrati bi si moral marsikaj a nimam časa samo za to in za tako stroko, ker se s tem ne bavim, pač sem laik. JBG.

Malo bolje poglej na okrog. Rastile ki dlje prenesejo susna obdobja se na siroko uporabljajoa, tud taka ki prezivijo nekaj casa s prevec vode (medtem ko "original" umre) tudi. Kot receno, izobrazevanje pa to.

Da, izobraževanje.

Kaj pol predlagas? Pustmo jih pomret budale potrebne, al se nej pa naucijo kondome uporabljat? (ce jim jih bo kdo pripeljal)

Ne, samo da je zadeva rahlo pointless, ker lahko se še tako trudiš a lakote ne boš nikoli odpravil, sistemski defekt.
Mogoče se bi s popolno avtomatizacijo pridelave kaj takega izboljšalo.


Do neke mere se to da v evropi, pa se to ne po celotnem ozemlju. Ljudje zivijo v precej cudnih podrocjih, kjer raste bolj malo stvari. Tam porabit kvadratne metre za bio-paradajz je za njih kriminal, ker bi jih prevec pomrlo.

Kjer ne raste veliko ne moreš pričakovati da bodo ljudje siti. Poleg tega mnogo pomeni tudi konstantnost proizvodnje. Malo ti pomeni obilen pridelek to leto, če ga naslednje leto sploh ne bo. Tukaj je avtomatizacija v ogromni prednosti.

Poanta je bla da ne resujes vseh ljudi, niti jih vseh ne pobijas.

Jep.

Pa spet se vidi da ne poznas situacije kaj dobro. Silent spring se je zgodila v kratkem po prvih masovnih uporabah DDTja ko dolgotrajni ucinki se niso bili znani. Takrat ni blo vec ptic, krokodili so bili napacnega spola (ali pa kar obeh) in podobne anomalije. Takrat smo se tud naucili da DDT mogoce ni one-size-fits-all resitev za boj proti insektom in smo ga azcel uporabljat veliko bolj nadzirano.

Saj. Pomrejo kot posredni ali neposredni produkt deformacij in ne ne zaradi neposrednih posledic zastrupitve.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: gzibret ()

poweroff ::

Okapi je izjavil:

Ne zaupam pa tistim, ki imajo glede GSO kapitalske interese.
A tistim, ki imajo kapitalski interes z eko-hrano pa zaupaš?

Kje točno sem trdil kaj takega (ali gre le za poskus podtikanja)?
sudo poweroff

Okapi ::

A razlike med trditvijo in vprašanjem na FDV-ju niste jemali?

O.

poweroff ::

Smo. Pa mislim, da oba veva kako je bila zadeva zastavljena. Sicer pa - preberi si zadnji stavek novice.
sudo poweroff

gruntfürmich ::

mislim da bi moral biti nalov: monsantova GMO morda (zopet) ni varna

sicer pa, ali je ta rastlina dovoljena v EU? ker če ni, potem ni kaj za razpravljat. že samo bežen pogled po imenu monsanto je VSE jasno.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

imagodei ::

Obeta se nam nova teorija zarote >:D Menda bo GSO uspelo tisto, kar ni uspelo niti prašičji gripi, niti skvalenu oz. cepivu proti gripi. Čakamo, kdaj bodo dežurni teoretiki zarote odprli novo temo s to "problematiko". Vira pa za enkrat rajši ne dam... :)
- Hoc est qui sumus -

poweroff ::

24 kur, ja... pa še napačno zapisan naslov. LOL!

Ampak! Gre tudi za zaroto Microsofta! :D
sudo poweroff

MrStein ::

Okapi je izjavil:

Zato jaz zagovarjam previdnost - raziskave, raziskave, raziskave.
In kdaj boš zadovoljen? Koliko generacij miši brez škodljivih posledic je treba krmit z GSO - 10? 100? Kaj pa če se čez tisoč generacij pokažejo škodljivi vplivi? Ali pa čez 10.000 generacij?

Imamo kup Monsantovih raziskav, ki dokazujejo, da je zadeva varna.
Ni res. Ogromno neodvisnih raziskav je že bilo narejenih (z GSO se tako ali drugače ukvarjajo najrazličnejši inštituti, univerze ... tudi pri nas) in vse, ki so prestale sito peer review revij, so pokazale, da GSO ni škodljiv. Enako nam pove tudi teorija (genetika, fiziologija). Enako nam pove tudi praksa - 15 let pridelovanja in rabe GSO.

Kdaj boš zadovoljen?

O.


Krompir ima nekaj sto let "študij". Pšenica preko tisoč.

zee je izjavil:

Predponi eko- in bio- tipično označujeta izdelke, ki so manj ali pa sploh nešpricani.

Prodajalec iz trgovine mi je povedal, da "eko" oznaka nima nobene veze s špricanjem.

A so the labele sploh kako regulirane, ali so tak kot zvezde hotelov ponekod, prosto po Prešernu?

zee je izjavil:

Ker razni -cidi in umetna gnojila tako blagodejno delujejo na naravo, da je kar kaj. Hipokrit.

Spregledal omenjeno potrebno povečano špricanje GSO koruze?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

antonija ::

Krompir ima nekaj sto let "študij". Pšenica preko tisoč.

Kikiriki tud, pa ljudje se vedno umirajo zarad njega. Your point being?
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

MrStein ::

antonija je izjavil:

Zakaj bi GSO odpravil lakoto ?

Zarad visoke koncentracije ljudi na predelih zemlje je potrebno intenzivno kmetijsvo da se zagotovi dovolj hrane. To pomeni ogromne povrsine enih in istih kultur, ki tam uspevajo. To ima za posledico bolezni, skodljivce in plesni na katere omenjene kulture niso odporne. Rastline pocrkajo in velika skupine ljudi so brez hrane (razen ce jim je ne senkajo zunanji, prevoz pa tud ni zastonj). GSOji so vecinoma razviti ravno zato, da so ospornejsi proti skodljivcem in boleznim ter raznim susam poplavam in drugim stvarem ki lahko unicijo pridelek. Hkrati se poskusa izboljsat pridelek na povrsino, saj je na enih koncih sveta ljudi velik prevec za dane razmere, selitev al pa poboji pa niso politicno korektni.

Vem da za domace vrtickarje take stvari ne pridejo v postev in da je fetis na "naravno hrano" se kako zanimiv, sam na zalost si tega ne morejo privoscit vsi na tem planetu in trenutno uporabljajo najboljse kar imamo na razpolago - GSOje.


ZDA in EU nimata ravno probleme z lakoto, zakaj potem tam(tu) forsirat GSO?

antonija je izjavil:

Krompir ima nekaj sto let "študij". Pšenica preko tisoč.

Kikiriki tud, pa ljudje se vedno umirajo zarad njega. Your point being?

My point:
Vplive kikirikija dobro poznamo, za vpliv GSO pa se eni prepričujejo, da ga poznajo.

DDT so (delno) banali šele sto let po izumu.
Zdaj pa naj verjamemo, da so po 15 letih pogruntali vse?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

antonija ::

O vplivu kikirikija nimamo pojma, edino to vemo da so random posamezniki strasno alergicni nanj in umrejo ce jim takoj ne pomagas. To je vse kar vemo. Nimamo pojma kaj povzroca alergijo, nimamo pojma kako to prepreciti/omiliti, nic ne vemo.

DDT's insecticidal properties were not discovered until 1939

Odkrili so ga veliko prej, uporabljali pa pac ne. Ce ga niso uporabljali je bilo tezko odkrit posledice, knede?

Zdaj pa naj verjamemo, da so po 15 letih pogruntali vse?

Kdo pa to trdi? Sej za nobeno stvar nismo pogruntal vsega, pa jih vseeno uporabljamo. In to take ki dokazano ubijajo milijone ljudi vsako leto, pa se nihce ne razburja prevec.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

poweroff ::

Koruza ima morda 100 let študij za sabo. A ne genssko spremenjena.
sudo poweroff

antonija ::

Neglede na trajanje studij imamo o enih stvareh ki se nam zdijo samoumevne (recimo kikiriki) tolk pojma da nas se vedno pridno pobijajo. Zdej lahko tiscimo prt (vemo kam) in zvizgamo, al pa probamo nekaj narest za resit probleme. In lakota je en tak nadlezen problem, ki si ga noben od nas ne zeli.

Isto je blo z malarijo in drugimi nesramnostmi narave, ki smo jih ublazili z DDTjem in drugimi strupi. Kompromis, jebiga.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
1 2
3
»

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

koruza monsanto - gso (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža		10533189 (31022) Gavran
»

GSO in varnost? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Problemi človeštva		14933056 (30191) thramos
»

Francija letos brez Monsanto koruze (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )

Oddelek: Novice / Industrijska lastnina		32580952 (74788) Icematxyz
»

Belgijski protestniki uničili eksperiment z gensko modificiranim krompirjem (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		27952094 (46425) imagodei
»

Študija, objavljena v IJBC, kaže, da gensko spremenjena hrana morda ni varna (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		12926821 (24166) antonija

Več podobnih tem