Študija, objavljena v IJBC, kaže, da gensko spremenjena hrana morda ni varna

PacificBlue je 4. jun 2010 ob 19:56 izjavil:

Did Genetic Engineering Cause the Tryptophan-EMS Disaster of 1989?

[...] Unnatural Harvest: How Corporate Science is Secretly Altering Our Food as the winner of this year's National Business Book Award. The polemic by Winnipeg-based CBC journalist Ingeborg Boyens is the antithesis of a well-researched, investigative and compelling report worthy of a national award. Instead, it follows the tried but true path of headline culling: a rumour here, a sound bite there, amplified by repetitive citings from the Internet -- so it must be true.

(Če bereš naprej postane še bolj zanimivo.)
Citiran od tule(opa, EDU link!).

PacificBlue je 4. jun 2010 ob 19:56 izjavil:

The European Commission (EC) has just released a report by its authoritative international 16-member scientific committee, based on meticulous scientific documentation, confirming excess levels of the naturally occurring Insulin-like Growth Factor-1 (IGF-1) in milk of cows injected with Monsanto's biotech hormone (rBGH).

[...]the amount of IGF-1 consumed in milk is negligible compared to the amount produced in the body.

[...]that increased levels of IGF-1 may, in fact, be linked to increased risk of breast, colon, and prostate cancer.[31] However finally, there is no study showing that IGF-1 in humans actually does increase after consumption of any kind of milk.

PacificBlue je 4. jun 2010 ob 19:56 izjavil:

Hazards of Genetically Engineered Foods and Crops
Why We Need A Global Moratorium

American Academy of Environmental Medicine (AAEM) called on "Physicians to educate their patients, the medical community, and the public to avoid GM (genetically modified) foods when possible and provide educational materials concerning GM foods and health risks."� They called for a moratorium on GM foods, long-term independent studies, and labeling.

AAEM's position paper stated, "Several animal studies indicate serious health risks associated with GM food,"� including infertility, immune problems, accelerated aging, insulin regulation, and changes in major organs and the gastrointestinal system. They conclude, "There is more than a casual association between GM foods and adverse health effects. There is causation,"� as defined by recognized scientific criteria. "The strength of association and consistency between GM foods and disease is confirmed in several animal studies."

Na članek, ki se opira na zgoraj omenjeno ORTO debunkano Generic Roulette in Pustzaijev faljen poskus, spisan spod rok nutricionistke, pač ne bom dal veliko.

PacificBlue je 4. jun 2010 ob 19:56 izjavil:

Hja zanimivo a ne..

Res, zelo...

Zato jaz zagovarjam previdnost - raziskave, raziskave, raziskave.

In kdaj boš zadovoljen? Koliko generacij miši brez škodljivih posledic je treba krmit z GSO - 10? 100? Kaj pa če se čez tisoč generacij pokažejo škodljivi vplivi? Ali pa čez 10.000 generacij?

Imamo kup Monsantovih raziskav, ki dokazujejo, da je zadeva varna.

Ni res. Ogromno neodvisnih raziskav je že bilo narejenih (z GSO se tako ali drugače ukvarjajo najrazličnejši inštituti, univerze ... tudi pri nas) in vse, ki so prestale sito peer review revij, so pokazale, da GSO ni škodljiv. Enako nam pove tudi teorija (genetika, fiziologija). Enako nam pove tudi praksa - 15 let pridelovanja in rabe GSO.

Kdaj boš zadovoljen?

O.

Na članek, ki se opira na zgoraj omenjeno ORTO debunkano Generic Roulette in Pustzaijev faljen poskus, spisan spod rok nutricionistke, pač ne bom dal veliko.

Niti ne...:

World Health Organization. (Internet).(2002). Foods derived from modern technology: 20 questions on genetically modified foods. Available from: http://www.who.int/foodsafety/publicati...

Smith, JM. Genetic Roulette. Fairfield: Yes Books.2007. p.10

Freese W, Schubert D. Safety testing and regulation of genetically engineered foods. Biotechnology and Genetic Engineering Reviews. Nov 2004. 21.

Society of Toxicology. The safety of genetically modified foods produced through biotechnology. Toxicol. Sci. 2003; 71:2-8.

Hill, AB. The environment and disease: association or causation? Proceeding of the Royal Society of Medicine 1965; 58:295-300.

Finamore A, Roselli M, Britti S, et al. Intestinal and peripheral immune response to MON 810 maize ingestion in weaning and old mice. J Agric. Food Chem. 2008; 56(23):11533-11539.

Malatesta M, Boraldi F, Annovi G, et al. A long-term study on female mice fed on a genetically modified soybean:effects on liver ageing. Histochem Cell Biol. 2008; 130:967-977.

Velimirov A, Binter C, Zentek J. Biological effects of transgenic maize NK603xMON810 fed in long term reproduction studies in mice. Report-Federal Ministry of Health, Family and Youth. 2008.

Ewen S, Pustzai A. Effects of diets containing genetically modified potatoes expressing Galanthus nivalis lectin on rat small intestine.Lancet. 354:1353-1354.

Kilic A, Aday M. A three generational study with genetically modified Bt corn in rats: biochemical and histopathological investigation. Food Chem. Toxicol. 2008; 46(3):1164-1170.

Kroghsbo S, Madsen C, Poulsen M, et al. Immunotoxicological studies of genetically modified rice expression PHA-E lectin or Bt toxin in Wistar rats. Toxicology. 2008; 245:24-34.

Gurain-Sherman,D. 2009. Failure to yield: evaluating the performance of genetically engineered crops. Cambridge (MA): Union of Concerned Scientists.

Lofstedt R. The precautionary principle: risk, regulation and politics. Merton College, Oxford. 2002.



Poleg tega:

After years of complaints from the Organic Consumers Association and our allies, the Department of Justice is investigating how big biotech and food corporations, including Monsanto, are monopolizing and controlling our seeds, food and farming. On November 13, 2009, the Obama Administration opened a public comment period that closed on December 31, 2009, seeking comments and information about how corporate control of the food system affects average Americans. Organic Consumers Association members concerned that Monsanto and Big Food corporations have inordinate and dangerous power over where our food comes from and how it's produced, sent 8954 letters to the Department of Justice last month. Here's a bit of what they had to say.

Beri-primerov koliko hočeš

Na članek, ki se opira na zgoraj omenjeno ORTO debunkano Generic Roulette in Pustzaijev faljen poskus, spisan spod rok nutricionistke, pač ne bom dal veliko.

Jaz pa, poleg tega Monsanto ne zaupam niti malo.

Okapi je 4. jun 2010 ob 21:37 izjavil:

Zato jaz zagovarjam previdnost - raziskave, raziskave, raziskave.

In kdaj boš zadovoljen? Koliko generacij miši brez škodljivih posledic je treba krmit z GSO - 10? 100? Kaj pa če se čez tisoč generacij pokažejo škodljivi vplivi? Ali pa čez 10.000 generacij?

Imamo kup Monsantovih raziskav, ki dokazujejo, da je zadeva varna.

Ni res. Ogromno neodvisnih raziskav je že bilo narejenih (z GSO se tako ali drugače ukvarjajo najrazličnejši inštituti, univerze ... tudi pri nas) in vse, ki so prestale sito peer review revij, so pokazale, da GSO ni škodljiv. Enako nam pove tudi teorija (genetika, fiziologija). Enako nam pove tudi praksa - 15 let pridelovanja in rabe GSO.

Kdaj boš zadovoljen?

O.

Pa kaj se ti mudi s tem GSO-jem? Če smo do zdaj preživeli brez te tehnologije, lahko tudi za naprej.

GSO se promovira le zaradi zaslužka in ne zaradi česa drugega. In ta namen ni zadosten, da se GSO vsiljuje ljudem, ki ga nočejo.

Po eni strani se govori o demokraciji, po drugi se jo pa ne spoštuje. Ljudje so proti GSO. Tako naj ostane.

Zakaj postavljaš tehnologijo pred človeka??? Na hrano moramo paziti in se ne igrati z njo. Hrana je pomembna za človeštvo.

Toliko negativnih izkušenj je z GSO, ti bi pa kar vsiljeval to tehnologijo brez vprašanja.

Dajmo razum v glavo in naj podjetja že nehajo vsiljevat ljudem nek način življenja samo zaradi denarja.

Tehnologija se mora podredit ljudem in ne obratno.

Seveda, pozabil sem, da so tole raziskavo skenslali Avstrijci sami,
ker so bili šlampasti.

AJa, kaj pa ostali?

Recimo:

Malatesta M, Boraldi F, Annovi G, et al. A long-term study on female mice fed on a genetically modified soybean:effects on liver ageing. Histochem Cell Biol. 2008; 130:967-977.

Liver represents a suitable model for monitoring the effects of a diet, due to its key role in controlling the whole metabolism. Although no direct evidence has been reported so far that genetically modified (GM) food may affect health, previous studies on hepatocytes from young female mice fed on GM soybean demonstrated nuclear modifications involving transcription and splicing pathways. In this study, the effects of this diet were studied on liver of old female mice in order to elucidate possible interference with ageing. The morpho-functional characteristics of the liver of 24-month-old mice, fed from weaning on control or GM soybean, were investigated by combining a proteomic approach with ultrastructural, morphometrical and immunoelectron microscopical analyses. Several proteins belonging to hepatocyte metabolism, stress response, calcium signalling and mitochondria were differentially expressed in GM-fed mice, indicating a more marked expression of senescence markers in comparison to controls. Moreover, hepatocytes of GM-fed mice showed mitochondrial and nuclear modifications indicative of reduced metabolic rate. This study demonstrates that GM soybean intake can influence some liver features during ageing and, although the mechanisms remain unknown, underlines the importance to investigate the long-term consequences of GM-diets and the potential synergistic effects with ageing, xenobiotics and/or stress conditions.

Preveri se te:

Ermakova, I.V. 2006, "Genetically modified soy leads to the decrease of weight and high mortality of rat pups of the first generation. Preliminary studies," Ecosinform 1 (2006): 4-9.

Ermakova, I.V. 2009. "Influence of soy with gene EPSPS CP4 on the physiological state and reproductive functions of rats in the first two generations," Russian Academy of Natural Sciences, "Modern problems of science and education" No 5, 2009. UDC: 612.82, 57.02

Cisterna B, Flach F, Vecchio L, Barabino SM, Battistelli S, Martin TE, Malatesta M, Biggiogera M. 2008, "Can a genetically- modified organism-containing diet influence embryo development? A preliminary study on pre-implantation mouse embryos". Eur J Histochem. 2008 Oct-Dec; 52(4):263-7.

Bernstein, I.L., Bernstein, J.A., Miller, M., Tierzieva, S., Bernstein, D.I., Lummus, Z., Selgrade, M.K., Doerfler, D.L. and Seligy, V.L. (1999). "Immune responses in farm workers after exposure to Bacillus thuringiensis pesticides", Environmental Health Perspectives 107, 575-582

Fares NH, El-Sayed AK. 1998 "Fine structural changes in the ileum of mice fed on delta-endotoxin-treated potatoes and transgenic potatoes". Nat Toxins. 6: 219-33.


Séralini GE, de Vendômois JS, Cellier D, Sultan C, Buiatti M, Gallagher L, Antoniou M, Dronamraju KR. "How Subchronic and Chronic Health Effects can be Neglected for GMOs, Pesticides or Chemicals". Int J Biol Sci 2009; 5:438-443.

Vecchio L, Cisterna B, Malatesta M, Martin TE, Biggiogera M (2004) "Ultrastructural analysis of testes from mice fed on genetically modified soybean". Eur J Histochem 48:449-453

Ermakova, I.V. 2007, "Experimental Evidence of GMO Hazards," Presentation at Scientists for a GM Free Europe, EU Parliament, Brussels, June 12, 2007

...
..
.
.
.

Na članek, ki se opira na zgoraj omenjeno ORTO debunkano Generic Roulette in Pustzaijev faljen poskus, spisan spod rok nutricionistke, pač ne bom dal veliko.

Raje si prej dobro preberi tole:
http://www.actionbioscience.org/biotech...

Tlele pa posploševanje iz miši na ljudi ni problem.

Si nedosleden?

Ne, samo ti se že spet delaš neumnega. Govora je pač bilo o poskusih z mišmi in me je zanimalo, kdaj bi bil zadovoljen. Lahko bi pa potem še nadaljevali s poskusi na šimpanzih. Koliko generacij? 10, 100, 1000? In potem bi rekel, da dokler ne bo poskusov na ljudeh, ne bomo vedeli, ali je to res varno, poskusov na ljudeh ne smemo delati, ergo - nikoli ne boš zadovoljen z varnostjo. Kar je očitno bedarija.

O.

Pomojem mirne vesti jejo hrano, ki jo pridelajo.

Okey, zakaj po teli vrli znanstveniki ne testirajo na sebi? Če so tako prepričani, da je primerno za vse ljudi, je to najmanj kar lahko storijo.

Tle pa testov na ljudeh sploh ni bilo - zadeva je bila odobrena, ko se je izkazala na miših.

Ta trditev samo dokazuje tvojo nevednost.

Prvič, gensko spremenjeno koruzo in sojo že dolgo je praktično vsa farmska živina in perutnina na tem svetu. Poskuse so delali na številnih živalskih vrstah.

Drugič, kakšne teste opravljajo pri klasičnem žlahtnjenju poljščin? Tam se sploh ne ve, do kakšnih mutacij pride, in kateri geni se premešajo pri križanju, pa nikogar nič ne skrbi.

Tretjič, če bi razumel, kaj so geni, in kaj so produkti genov, bi se morda zavedel, kako nesmiselni so tvoji strahovi in zahteve po ne vem kakšnih varnostnih poskusih.

Četrtič, delali so, in še vedno delajo, tudi poskuse na človeških prostovoljcih. So far so good

O.

Pa ne samo to. Gensko predelana hrana imaaaa zelo slab okus od domače. Teta ima BIO kmetijo. Ne moreš verjeti kakšna razlika v okusu. (Upam, da semena niso gensko spremenjena)

Bolj kot vse je problematično, da se gensko spremenjenih organizmov ne proizvaja v kontroliranem okolju (rastlinjaki, pa še to ni 100%). Gensko spremenjeni se mešajo z naravnimi in jih počasi "overwritajo" če gremo k računalniški terminologiji. Konkretno pravih efektov genskih sprememb pa dejansko še nismo. In če bomo čez 50 let ugotovil, da je vse ka je delal Monsanto bilo narejeno narobe (namerno ali nenamerno) bo problem najti naravne, nesprememnjene rastlinske vrste, še težje pa bo potem te vrste ponovno vzgajati brez da bi vse gensko spremenjene prej temeljito uničili. Vsaj za Mehiko vem, da je Monsantova gensko spremenjena koruza zmutirala tudi naravno in imajo grozne probleme z licencami (češ da so sami začel križat z Monsantovo) in to da so določene naravne vrste koruze izumrle. Podobni problemi so s sojo, ki jo je praktično nemogoče dobiti v naravni obliki. Po celem svetu.

Zdej če bi šlo pri genskih spremembah za dognanja nekih bioloških univerz in bi bile spremembe dokumentirane in odprte za javnost bi zadevo dosti lažje sprejemal, ker bi obstajal vsaj nek nadzor in vsak znanstvenik oz laboratorij bi lahko preverjal točno določen gen za spremembe.
Ampak ker zadaj stoji mega prašičja korporacija, ki vse skriva, pa logično marsikoga preletijo pomisleki. Če ne drugega meni osebno ni všeč misel, da naravne oblike izginjajo in jih nadomeščajo naši nepreizkušeni "izdelki".

Z Monsantovo koruzo že 15 let krmijo na milijone krav, prašičev, puranov, kur ... in živinorejci se nič ne pritožujejo, da bi bilo z njimi karkoli narobe.

Za živino, katera živi po max. 2 leti, preden pojde v zakol (izjema mlekarice s tistimi ~5 leti), je težko govoriti o nekih dolgotrajnih efektih, kot npr. pri človeku kjer je povprečna življenska doba krepko nad 50 let (zaenkrat), npr. Arzen se afaik lepo akumulira, dokler ne pride do smrti. Ta doba je tako majhna da je 'težko' govoriti o (ne)nevtralnosti, pa tudi zdravje živine se ne nadzoruje tako kritično kakor zdravje ljudi. Če imaš na farmi 1000 piščancev se ne boš sekiral če jih par več pomre, ker jih že tako 'kap' med vzrejo vsaj par procentov.

sicer komaj čakam prašičje organe, bolj kompatibilne s človškim telesom in podobne napredke genskih tehnlogij, ampak nekako nočem takoj skakat v zrak in se dreti "hura dejmo probat"

v naših krajih od tistikrat ni bilo več niti ene lakote, ki so bile precej kar pogoste.

in to je samo zato, ker smo začeli saditi krompir?

Zato pa ne dajejo na polja kar naključnih rastlin iz poskusov.

beta testing je drag, korporacije so šlampaste, da bolj ne morejo biti (poglej BP in kako dolgo so jim težili da Deep Horizon samo čaka da eksplozijo)

Vsi imamo pravico izbirat ka bomo jedli, ne pa da nam ta indiustrija nekaj vsiljuje. V Ameriki, kolikor vem, niso prav nič označevali, katera hrana je GSO in katera ni. V glavnem, jast sm proti GSO, s tem kar se oni ukvarjajo je zame posilstvo narave.

Jaz se pa striktno izogibam vse hrane z "eko" oznakami, samo ni vedno na veliko označeno. Ja, sosedje imajo "eko" kmetijo...
Zakaj bi podpiral kmete, ki dobijo več subvencij? Ni razloga...

Predponi eko- in bio- tipično označujeta izdelke, ki so manj ali pa sploh nešpricani.

Ali uvedemo bolj prilagojene (naravno (s selekcijo) al pa umetno v labu, vseeno, oboje je GSO) sorte rastlin

To sicer načeloma drži, ampak če je nekaj nekompatibilno bo narava po svoje zavrnila mutacijo (oz jo sprejela), saj po naravni poti pač ne moreš skrižat jabolk in koruze. Če pa jo človek vsili pa če bi sicer šlo ali pa ne, pa je druga stvar. Špilat experte proti miljardam let evolucije ekosistema in organizmov pa se imo tud ne moremo it. Vsaj še nekaj stoletij ne. Ker za moje pojme še zdaleč ne vemo dovolj.

Tukaj pa govorimo o vnosu novih snovi, na katere morda nismo prilagojeni.

Katerih novih snovi? Točno se ve, kaj je novega, in kakšen učinek ima to na človeka.

O.

Jaz se pa striktno izogibam vse hrane z "eko" oznakami,
Jaz tudi. Za eko-koruzo so recimo s poskusi dokazali, da vsebuje veliko več zelo strupenih mikotoksinov kot gensko spremenjena. Škrlupasta eko-jabolka mi pa tudi niso všeč

Jaz pa ne. Se posebej, ker imamo doma eko-kmetijo in pridelujemo zdrave naravne izdelke, brez skropiv. In okus takegih živil je neprimerno bolji kot pa kupljenih. Definitivno. Primerjati kupljena jabolka z domačimi..uf ogromna razlika v okusu, v aromi. Me čudijo take enoumne izjave...še posebej od ljudi, ki si ne pridelujejo živil doma, da bi si sami pridelali boljso kvaliteto in se zastonj.

Ja, prilagodili smo se z evolucijo. Tisti, ki necesa niso prebavljali so pomrli. Eni mleka, drugi psenice. Hecno, da so pomrli zaradi povsem naravnih genov. :)

Dej ne izmisljuj si:) smo se prilagodili to je res, samo da bi pa zdaj kr umriali zaradi naravne hrane je pa bosa..

Obstaja kak link? ker tega se nisem slisal, pa tudi iz izkusenj pri vzreji različnih domačih zivali, se nisem dozivel taksnea primera..

Saj jaz mislim, da efekti niso kar zastrupitev in smrt. Je pa povsem mogoče, da gre za obremenjevanje organizma, ki lahko dolgoročno privede do kakšnih kroničnih težav pri delu populacije.

In seveda - en GSO je lahko povsem neproblematičen, drugi pa ne. Ni vse za v isti koš metat. Zato tudi nisem proti raziskavam na področju GSO oz. proti GSO razvoju. Ne zaupam pa tistim, ki imajo glede GSO kapitalske interese.

Začne se s tem, da se ne zavedajo, da so čisto vsi organizmi gensko spremenjeni. Mi smo gensko spremenjene opice, koruza je gensko spremenjeni teosint, pšenica je gensko spremenjena trava ...

Ali je gensko drugačna ?
Namreč velika razlika je med križanjem in vnosom tujih genov.
Jablana težko sproducira prašičji inzulin, neglede na število križanj. Lahko pa zlahka faše ?triploidnost?. Pri križanju mešaš predvsem lastne gene, to je razlika.

Um.. ce alergija vodi do anafilakticnega soka (kar se zgodi pri arasidih) potem je smrt se kako verjetna vkolikor ne zacnemo z zdravljenjem cim prej. Naj bo bosa kolikor hoces, LJUDJE UMIRAJO ZARADI NARAVNE HRANE.

Ni kriva hrana, ampak napaka organizma, da ne prebavlja te hrane.

Ce se ze jamra zarad cesa bi blo fino da se zarad kmetavzov, ki krizajo organizme brez da bi lkarkoli vedeli o zadevi, razen da upajo da se bo dobro prodajala in da naslednja generacija semen ne bo vec plodna (monopol pa to).
Laboratorijsko vzgojeni GSOji so vsaj delno prestudirani in preizkuseni, tisti "ta naravni" pa niso sploh!

Te moram popraviti, da veliko kmetov se trudi ohraniti stare sorte dreves, tako kot pri nas doma..pa tudi marsikje drugje. Te sorte dreves so stare po več sto let... Se vceraj sem gledal na tv, kako se trudijo ohraniti na Goriskih brdih stare sorte češenj.. In se ne bi strinjal da kmetje kr krizajo organizme zaradi zaslužka...so verjetno taki, ki pridelujeo samo zato,da kaj prodajo. Kapitalizem jih je preveč "onesnažil". Zato ni kul, da meces vse v isti kos.

A semena in sadike ste tudi sami vzgojili?

Da v veliki meri. Zelo gledamo na to. Pobiramo semena in jih uporabimo naslednje leto, večina zelenjave je tako vzgojena, tudi krompir..no na par let nabavimo semenski krompir Sante, ki pa ima z metodami klasičnega žlahtnjenja vnesen rezistenčni gen Rysto iz divjega sorodnika krompirja Solanum stoloniferum. To pa je tudi bolj ali manj vse.

Saj nisem nasprotnik izboljsanja organizmov s pomočjo genov, ki so koristni za rastlino in za človeka, sem pa velik nasprotnik kapitalistično naravnane miselnosti ala Monsanto. In se popolnoma strinjam z gospodom Komatov v temle članku:

Semena tradicionalnih sort kulturnih rastlin v svoji germoplazmi nosijo rešitve za vse prehranske težave človeštva, treba jih je torej le najti, si jih prilastiti in jih monopolno tržiti. Posest genskih virov pomeni obvladovanje prihodnosti, to pa vodi v genski monopolizem in navsezadnje v prehranski totalitarizem. Ti silni vzvodi potencialne moči so bili tudi vzrok za pričetek prikrite biološke vojne in razcvet pravega biološkega terorizma korporacij. Za prikrivanje teh umazanih poslov si je bilo treba nadeti maske, ki bi bile sprejemljive za svetovno javnost, in najprimernejša je bila seveda maškarada boja proti svetovni lakoti. PR deluje po načelu: "Mi imamo znanje in denar, dajte nam le proste roke in svet bomo rešili lakote!" Dobili pa smo še več lakote in terminatorsko tehnologijo, nekrofilno darilo korporacij, ki danes ogroža prehransko varnost še dodatnih 1,4 milijarde ljudi. Terminatorska tehnologija je pravi biotehnološki peklenski stroj, danes najmogočnejše orožje bioterorizma. Z globalnim uvajanjem terminatorske tehnologije bi iztrebili male tradicionalne kmete, s tem pa bi ubili dve muhi na en mah, odprl bi se jim nov velikanski trg in vsaj za nekaj časa bi zatrli razcvet želje osveščenega prebivalstva po zdravi hrani. Njihov cilj je tako postal uničenje že 12.000 let starega civilizacijskega temelja, tega, da so se mali kmetje vedno oskrbovali s svojimi semeni. Nekrofilna zavest si je pri terminatorski tehnologiji postavila za nalogo, da v semena vgradi ubijalski gen, ki se aktivira kot peklenski stroj in ubije življenje zarodka v točno določenem trenutku. Za dosego tega cilja so gensko zmanipulirali rastline tako, da sicer normalno zarode semena, a preneseni gen ubije sposobnost kalitve. Neetična znanost je gensko sprogramirala kolektivni samomor rastlinskih zarodkov. Kmetje, ki bi posejali tako seme, bi zrli v prazne njive in svet bi zajela strahotna lakota. To, da se terminatorski geni širijo na velike razdalje tudi s pelodom, le dodatno zdemonizira že povedano.

Seveda pa zbirka inovacij, ki "rešujejo" vprašanje svetovne lakote, s tem še ni končana. Naj navedem le primer t. i. traitorske tehnologije. Bistvo traitorske tehnologije je v tem, da patentirano seme neke korporacije ne vzkali, če mu ne dodamo točno določenega pesticida, kemičnega gnojila ali antibiotika, seveda iste korporacije. "Obvezno" dodane snovi namreč vsebujejo poseben "trigger", kemični sprožilec, ki "odstrani" gensko blokado in omogoči kaljenje semena. Taka "vezana" agrotrgovina zagotavlja prodajo "prehranske varnosti" v paketu, s tem pa še bolj utrdi monopolni položaj proizvajalca.

Novartis seveda dodobra obvlada vse navedene tehnologije, najbolj pa je znan po svojem transgenem patentu, ki mu popularno pravijo Bt-koruza.

Ameriški Monsanto, ki so ga mediji prekrstili v monster (pošast), je zloglasen po tem, da je najtrši zagovornik terminatorske tehnologije, Novartis pa je v Evropi sinonim za strašilo z Bt-koruzo. Pomudimo se malce pri tem!

Bacillus thuringensis (Bt) je, kot pove že ime, prostoživeča bakterija, ki izloča za dvokrilce (Diptera) smrtonosen toksin. Seveda je med temi žuželkami tudi nekaj nadležnih škodljivcev. Bt-toksin je dokaj selektiven in deluje le kratek čas ter ne pušča nevarnih razgradnih produktov, zato je bil idealno sredstvo sonaravnih pridelovalcev. Ti so ga uporabljali seveda le v skrajni sili, ob množičnem pojavljanju škodljivcev. Dokler se niso v Novartisu spomnili, da bi tisti del genskega zapisa bakterije, ki kodira sintezo toksina, prenesli na koruzo, kar jim je tudi uspelo. Rezultat te genske manipulacije je Bt-koruza, ki v vseh svojih tkivih vsebuje Bt-toksin. Dejansko to pomeni, da je žuželka, ki le zagrize v transgeno koruzo, obsojena na smrt. Posledici pa sta vsaj dve, prva je, da so škodljivci ob stalnem stiku s toksinom kaj hitro razvili trajno odpornost, druga pa, da je bilo s tem sonaravnim pridelovalcem hrane odvzeto pomembno orodje za nadzor škodljivcev. Prva posledica je bila že vnaprej napovedana in znana, druga pa je sonaravnim pridelovalcem hrane trajno odvzela redko in koristno orodje. Če je bil cilj Novartisa le to drugo, mu je popolnoma uspelo!

Vsi ti poskusi manipulacije in monopolizacije prehranske varnosti sveta pa povzročajo še hujšo lakoto in bedo. Tudi težnje po prehranskem totalitarizmu korporacij se seveda poskušajo zamaskirati, in to pod krinko svobode znanosti, svobodne trgovine in podobnih globalizacijskih štosov. Dejstvo je, da danes stojimo na pragu nove kolektivizacije svetovnega kmetijstva, ki pa tokrat ni sovjetskega tipa, pač pa globalno kapitalistična. Posest genov in patentna pravica nad semeni postajata poglavitni sredstvi mednarodnega izsiljevanja in groženj. Drama svetovne kolektivizacije se odigrava že dobro desetletje in ima tri dejanja: prvo preigrava ropanje genskih virov, patentiranje semen in uničevanje genske pestrosti, scenarij drugega dejanja obsega dokončno uničenje genske pestrosti tradicionalnih sort kulturnih rastlin in popolno odvisnost pridelovalcev hrane od vsakoletne nabave novih semen, tretje dejanje drame in epilog pa bodo pisali le preživeli. Reklo, da hrana pomeni največjo moč in popoln nadzor, bo s tem udejanjeno.

http://www.mladina.si/tednik/200236/cla...

Lol

Kdo proizvaja, goji hrano, katere profitabilne organizacije?

GSO v EU so večinoma krma za zivali, koruza,soja, oljna repica..kaj drugega pa niti ni dovoljeno. Pa se to:

V primeru, da gre za odobreno GS snov za katero je bila izdana odločba Komisije (npr. soja, koruza, oljna repica), je postavljena meja do katere ni potrebno označiti prisotnost gensko spremenjene snovi. V tem primeru je ta meja 0,9 %.

Tudi proizvodov, kot so mleko, jajca in meso, ki izvirajo od živali ki so bile krmljene z gensko spremenjeno krmo, tudi ni potrebno posebej označiti.

Kako in kdo živi od subvencij, imas kaksne točne podatke da ves koliko denarja je to?

Se pa strinjam drugače da subvencije uničujejo kmetijstvo. Niso pa subvencije samo v kmetijstvu...celotna politika je sfaljena.