24 ur - Na 24ur poročajo, da bo konec avgusta obiskal Slovenijo profesor Stephen Hawking.
Otvoril bo konferenco Time and Matter 2007, ki bo potekala od 26. do 31. avgusta 2007 v organizaciji Laboratorija za astrofiziko delcev pri Univerzi v Novi Gorici. Poleg njega bodo predavali še drugi predavatelji s cele Evrope, cilj konference pa je najti "celotno sliko", kar se tiče povezave kvantne mehanike z ostalimi deli fizike.
Novice » Znanost in tehnologija » Stephen Hawking bo obiskal Slovenijo
Bass0 ::
Bemti, vedno znova pozabljam, da je g. Hawking Anglež in ne Američan. Edino ameriško pri njem je namreč njegova mašinca za sintezo govora. 
svencbir ::
Tudi Nova Gorica ima svojo univerzo.... Ne vem katero ustanovo bo Hawking obiskal, ampak je čisto možno da je pod okriljem novogoriške univerze.
keber ::
A niso samo tri univerze v Sloveniji? (LJ, MB in primorska v Kopru)
Aha, očitno je to bivša Politehnika.
Aha, očitno je to bivša Politehnika.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: keber ()
NavadniNimda ::
Tole je privatna univerza, ki se bori za svoj obstoj na trgu. Vabi dobre predavatelje, očitno tudi zvezde znanosti niso odveč. S tem dobijo zanimanje javnosti in seveda najbolj brihtni želijo tam študirati.
Torej gre za pravo nasprotje neo-mencingerijanskega plesanja okoli državnega korita, ki ga izvajajo ne-privatne inštitucije. Zakaj bi se trudile na trgu in vabile znanstvenike in uveljavljene predavatelje, če pa lahko s ta veliko šeflo zajemajo iz proračuna?
Torej gre za pravo nasprotje neo-mencingerijanskega plesanja okoli državnega korita, ki ga izvajajo ne-privatne inštitucije. Zakaj bi se trudile na trgu in vabile znanstvenike in uveljavljene predavatelje, če pa lahko s ta veliko šeflo zajemajo iz proračuna?
Zgodovina sprememb…
- polepsal: Road Runner ()
sm0key ::
nice, to bi šel pa kej pogledat. A kdo ve, če je vstop prost tudi za ne-študente te šole ali ne-povabljence?
čas da grem po dolgem času obiskat teto v Novo Gorico :)
edit: jao, 300eur fee-ja...matr jim akademsko :( a lahko kdo guest listo zrihta? dobi gajbo pira, dve kameli in eno od mojih žena :P ;)
čas da grem po dolgem času obiskat teto v Novo Gorico :)
edit: jao, 300eur fee-ja...matr jim akademsko :( a lahko kdo guest listo zrihta? dobi gajbo pira, dve kameli in eno od mojih žena :P ;)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: sm0key ()
[SpydeR] ::
Včasih pomaga če si novico preberete 
. Imel bo otvoritveni nagovor na konferenci, ki se bo odvijala na Bledu. Prijavnina (oz. pristopnina) na konferenco pa znaša 300€. Več na linku.
. Imel bo otvoritveni nagovor na konferenci, ki se bo odvijala na Bledu. Prijavnina (oz. pristopnina) na konferenco pa znaša 300€. Več na linku. poweroff ::
Brez zamere, ampak_
Tole je privatna Univerza, ki se bori za svoj obstoj na trgu.
A ostale fakultete in univerze se pa ne borijo? Pa še kako se borijo, poglej samo kakšne reklamne kampanje delajo na FDV in EF.
Torej gre za pravo nasprotje neo-mencingerijanskega plesanja okoli Državnega Korita, ki ga izvajajo ne-privatne inštitucije.
Kdo je že predsednik Sveta za visoko šolstvo? Pa menda ne oseba, ki je med ustanovitelji zasebne fakultete in člani Stranke?
Zakaj bi se trudile na trgu in vabile znanstvenike in uveljavljene predavatelje, če pa lahko s ta veliko šeflo zajemajo iz Proračuna?
Univerza v Ljubljani gosti številne ugledne znanstvenike. Tedensko. Je pa res, da tega ne znajo dovolj spromovirati.
Da smo si na jasnem. Tole je odlična poteza. In konkurenca lahko le koristi. Samo ni treba govoriti neumnosti...
Tole je privatna Univerza, ki se bori za svoj obstoj na trgu.
A ostale fakultete in univerze se pa ne borijo? Pa še kako se borijo, poglej samo kakšne reklamne kampanje delajo na FDV in EF.
Torej gre za pravo nasprotje neo-mencingerijanskega plesanja okoli Državnega Korita, ki ga izvajajo ne-privatne inštitucije.
Kdo je že predsednik Sveta za visoko šolstvo? Pa menda ne oseba, ki je med ustanovitelji zasebne fakultete in člani Stranke?
Zakaj bi se trudile na trgu in vabile znanstvenike in uveljavljene predavatelje, če pa lahko s ta veliko šeflo zajemajo iz Proračuna?
Univerza v Ljubljani gosti številne ugledne znanstvenike. Tedensko. Je pa res, da tega ne znajo dovolj spromovirati.
Da smo si na jasnem. Tole je odlična poteza. In konkurenca lahko le koristi. Samo ni treba govoriti neumnosti...
sudo poweroff
poweroff ::
Pa še to, glede na to, da je moj oče predaval tam in da sam kar dobro poznam Univerzo v Ljubljani lahko trdim da poznam zadeve nekoliko nadpovprečno.
sudo poweroff
NavadniNimda ::
Matthai, tudi jaz sem študiral na Univerzi v Ljubljani in je tam kar nekaj dobrih ljudi, metodik in akademskega blišča. Tega NE negiram. Mene moti edino plesanje okoli Državnega Korita, ki je za mnogo folka sam samcat Center Vesolja.
Jaz pa hočem, da je čimveč šol in univerz privatnih, saj vnašajo svežino v naš, s samoupravnim socializmom zasmrajen, sociološki prostor.
Hawking je pa itak medijska zvezda sam po sebi in ne potrebuje neke dodatne promocije. To velja že od leta 1974 (če se ne motim), ko je uvedel teoretični pojem Hawkingove radiacije in RAZSVETLIL marsikateri orešček na področju ČRNIH lukenj.
Jaz pa hočem, da je čimveč šol in univerz privatnih, saj vnašajo svežino v naš, s samoupravnim socializmom zasmrajen, sociološki prostor.
Hawking je pa itak medijska zvezda sam po sebi in ne potrebuje neke dodatne promocije. To velja že od leta 1974 (če se ne motim), ko je uvedel teoretični pojem Hawkingove radiacije in RAZSVETLIL marsikateri orešček na področju ČRNIH lukenj.
toxic-hero ::
"Jaz pa hočem, da je čimveč šol in univerz privatnih, saj vnašajo svežino v naš, s samoupravnim socializmom zasmrajen, sociološki prostor."
sliši se lepo, vendar ni tako preprosto. slovenija je tako majhna, da ne zdrži več kot dve veliki in še kakšne majhne univerze. zato ker nima dovolj profesorskega kadra, niti študentov. razseli vse dobre prfokse kar jih premore slovenija po desetih ali petnajstih univerzah, pa boš dobil kopico hudooooo povprečnih institucij.
je pa ustanavljanje kopice majhnih "privatnih" univerz (oziroma razbitje dveh velikih na več majhnih) trenutno želja države. zakaj? ker je majhne in nebogljene univerze lažje imeti pod kontrolo kot velike. v nasprotju z napisanim ("veliki=zajedalci-proračuna versus mali=privatni=podjetni") velja namreč omeniti, da se tudi privatne univerze pri nas v glavnem financirajo iz državnega proračuna.
je pa male seveda vedno lažje udariti po žepu, če ti kaj ni všeč pri njih, kot pa velike.
vrži prgišče zrnja v kurnik, pa boš videl kako se bodo piščeta zravsala zanj.
se bojim, da je govorjenje v stilu "naj cveti sto univerz" predvsem demagoška poteza, ki pa v resnici služi drugačnim ciljem.
toxxic
sliši se lepo, vendar ni tako preprosto. slovenija je tako majhna, da ne zdrži več kot dve veliki in še kakšne majhne univerze. zato ker nima dovolj profesorskega kadra, niti študentov. razseli vse dobre prfokse kar jih premore slovenija po desetih ali petnajstih univerzah, pa boš dobil kopico hudooooo povprečnih institucij.
je pa ustanavljanje kopice majhnih "privatnih" univerz (oziroma razbitje dveh velikih na več majhnih) trenutno želja države. zakaj? ker je majhne in nebogljene univerze lažje imeti pod kontrolo kot velike. v nasprotju z napisanim ("veliki=zajedalci-proračuna versus mali=privatni=podjetni") velja namreč omeniti, da se tudi privatne univerze pri nas v glavnem financirajo iz državnega proračuna.
je pa male seveda vedno lažje udariti po žepu, če ti kaj ni všeč pri njih, kot pa velike.
vrži prgišče zrnja v kurnik, pa boš videl kako se bodo piščeta zravsala zanj.
se bojim, da je govorjenje v stilu "naj cveti sto univerz" predvsem demagoška poteza, ki pa v resnici služi drugačnim ciljem.
toxxic
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: toxic-hero ()
christooss ::
Zdej pa Kiberpipa v akcijo. Snemanje take konference bi bilo bombastično
Zakaj je nebo modro? Da imamo lahko sladoled Modro Nebo
Daedalus ::
Dokler so standardi, ki veljejo za merilo dela na fakultetah gnili do amena, ti tud privatizacija in tržna konkurenca ne bosta pomagala. Boš pač med tekmovanje za najboljše pri doseganju gnilih standardov. Some quality, res.
Jaz pa hočem, da je čimveč šol in univerz privatnih, saj vnašajo svežino v naš, s samoupravnim socializmom zasmrajen, sociološki prostor.
Dokler so to klientelistične pripone bilokake oblasti (Jambrek & Co., v tem primeru), bo edin učinek - malo več smradu. Pa še vedno maš zgornjo dilemo za razrešit, najprej.
Jaz pa hočem, da je čimveč šol in univerz privatnih, saj vnašajo svežino v naš, s samoupravnim socializmom zasmrajen, sociološki prostor.
Dokler so to klientelistične pripone bilokake oblasti (Jambrek & Co., v tem primeru), bo edin učinek - malo več smradu. Pa še vedno maš zgornjo dilemo za razrešit, najprej.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
NavadniNimda ::
No, očitno se strinjamo pri pomembnih rečeh! Privatno šolstvo seveda pomeni točno to: privatno šolstvo. Financira se iz šolnin in pa seveda donacij korporacij in recimo bogatašev, ki jih Semoličevi domnevni klowni niso do konca oskubili. Financiranja privatnega šolstbva iz Proračuna seveda tudi jaz NE podpiram in sicer v nobenem primeru. (Še za javno šolstvo bi pošteno privil pipico, če bi bil jaz tam, kjer je sedaj veliki J.J.)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: NavadniNimda ()
drejc ::
A kdo kej ve ce bo kej bl pocen v okviru FMFja alpa uni-lj?
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse
- Archimedes of Syracuse
poweroff ::
Financira se iz šolnin in pa seveda donacij korporacij in recimo bogatašev, ki jih Semoličevi domnevni klowni niso do konca oskubili.
LOL, pa ti veš iz česa se financirajo naše zasebne univerze? Tudi iz javnega denarja. Pa javne? Tudi iz zasebnega (izredni študentje).
Tako je pač to v naši preljubi Sloveniji.
LOL, pa ti veš iz česa se financirajo naše zasebne univerze? Tudi iz javnega denarja. Pa javne? Tudi iz zasebnega (izredni študentje).
Tako je pač to v naši preljubi Sloveniji.
sudo poweroff
NavadniNimda ::
Matthai - če se naše "zasebne univerze" financirajo iz Proračuna, a so sploh še zasebne, potem? 
A ni to grozno - v tej naši "državi", se še zasebne stvari financirajo iz Proračuna.
A ni to grozno - v tej naši "državi", se še zasebne stvari financirajo iz Proračuna. [DrAc0] ::
Samo da se pohvalim..sem (bil) student Univerze v Novi gorici. 
Pac nekateri si lahko privoscimo da hodimo na privat Univerze, ki gostijo take goste.
(joke). Redni studij in izredni je enak kot povsod drugod po Sloveniji.
Res da je "nasa" Univerza majhna ampak to sploh ne pomeni da izstopamo iz povprecja.
Pac..en Huraa za "mojo" Univerzo, edino v Sloveniji ki je gostila gospoda S. Hawking-a!
Lp .
Pac nekateri si lahko privoscimo da hodimo na privat Univerze, ki gostijo take goste.
(joke). Redni studij in izredni je enak kot povsod drugod po Sloveniji.Res da je "nasa" Univerza majhna ampak to sploh ne pomeni da izstopamo iz povprecja.
Pac..en Huraa za "mojo" Univerzo, edino v Sloveniji ki je gostila gospoda S. Hawking-a!
Lp .
Takav ti je zivot : Cupav i dlakav..
Luka Percic ::
Imo državne univerze sploh nebi smele obstajat.
Država bi podeljevala koncesije, v katerih bi bili pač jasno določeni pogoji, za prejetje sredstev.
Potem pa zasebne univerze spustit h koncesijam.
To je imo idealna ureditev, saj država nemore ukazovat univerzam, če so državni programi v nasprotju z njimi.
Skrati pa bi lahko zaradi konkurenčnosti vzeli par programov, druge pa imeli zasebne.
Potem pa država izvaja le še nadzor.
Država bi podeljevala koncesije, v katerih bi bili pač jasno določeni pogoji, za prejetje sredstev.
Potem pa zasebne univerze spustit h koncesijam.
To je imo idealna ureditev, saj država nemore ukazovat univerzam, če so državni programi v nasprotju z njimi.
Skrati pa bi lahko zaradi konkurenčnosti vzeli par programov, druge pa imeli zasebne.
Potem pa država izvaja le še nadzor.
Wirko ::
Ti "jasno določeni pogoji" so nasploh večji problem kot to, ali so univerze državne ali zasebne. (Ali pa paradržavne - te vrste podjetja kar lepo cvetijo pri nas.)
Temu, recimo, bi se lahko reklo zasebna visoka/strokovna šola na slovenskih tleh, samo ne vem, koliko je kompatibilno z našim pojmovanjem visokega šolstva.
Temu, recimo, bi se lahko reklo zasebna visoka/strokovna šola na slovenskih tleh, samo ne vem, koliko je kompatibilno z našim pojmovanjem visokega šolstva.
štromarka ::
takole študiral sem na UNIVERZI V LJUBLJANI in v ZDA
in bom rekel samo tole univerza v ljubljani je en navaden drek poleg tega če ste imeli tuje profesorje jih mi nismo imeli
bil sem na FE moti me pa tole:
-profesor te ne nauči nič pa ga slabo ocenimo študenti a se ne zgodi nič-v zda leti s šole
-profesor te zajebava na izspitu-to se dogaja samo na balkanu
-recimo v prvem letniku smo imeli 5 različnih profesorjev od tega sta bila 2 normalna o ostalih pa rajši nebi govoril
-plonkanje je javno dovoljeno-v zda te vržejo s faksa če te dobijo plonkat
tako da Matthai
veš kaj ti lahko samo še izrečem Sožalje
ker univerza v ljubljani je poden
in bom rekel samo tole univerza v ljubljani je en navaden drek poleg tega če ste imeli tuje profesorje jih mi nismo imeli
bil sem na FE moti me pa tole:
-profesor te ne nauči nič pa ga slabo ocenimo študenti a se ne zgodi nič-v zda leti s šole
-profesor te zajebava na izspitu-to se dogaja samo na balkanu
-recimo v prvem letniku smo imeli 5 različnih profesorjev od tega sta bila 2 normalna o ostalih pa rajši nebi govoril
-plonkanje je javno dovoljeno-v zda te vržejo s faksa če te dobijo plonkat
tako da Matthai
veš kaj ti lahko samo še izrečem Sožalje
ker univerza v ljubljani je poden
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: štromarka ()
Daedalus ::
Imo državne univerze sploh nebi smele obstajat.
Državna univerza ni nič napačnega, če sistem in struktura špilata, kot je treba. Med drugim izvaja tudi tržno nezanimive študije, ki se jih pa vseeno potrebuje. Trg je dobra rešitev, za "mainstream" študije. Ponekod se pač po tržni logiki ne bi splačalo vzdrževati nekega študija, kar pa še ne pomeni, da ta študij ničesar ne doprinese družbi sami, al pa da ni potreben.
Pri nas pa...tud zasebne univerze ne bojo ničesar spremenile. Dokler jih bojo ustanavljali vladni priskledniki, niti pod razno. Tu je trenutno državna univerza še v prednosti - ker se lahko na podlagi obstoječe precej močne organizacije še vedno uspešno upira poskusom "sovražnih prevzemov" s strani oblasti. Če ti pa enkrat, kot newcomerju, oblastniki vsilijo nek bias, si pa oplel, že na začetku. In lahko samo sanjaš o tem, da boš kdaj raziskoval kaj spornega za zakonodajalca. Če država podeljuje koncesije, jih lahko tud odvzema.
Naj to moderatorji splitajo v novo temo. Ker smo offtopic, tema je pa preveč pomembna, da bi nas kr brisali.
Državna univerza ni nič napačnega, če sistem in struktura špilata, kot je treba. Med drugim izvaja tudi tržno nezanimive študije, ki se jih pa vseeno potrebuje. Trg je dobra rešitev, za "mainstream" študije. Ponekod se pač po tržni logiki ne bi splačalo vzdrževati nekega študija, kar pa še ne pomeni, da ta študij ničesar ne doprinese družbi sami, al pa da ni potreben.
Pri nas pa...tud zasebne univerze ne bojo ničesar spremenile. Dokler jih bojo ustanavljali vladni priskledniki, niti pod razno. Tu je trenutno državna univerza še v prednosti - ker se lahko na podlagi obstoječe precej močne organizacije še vedno uspešno upira poskusom "sovražnih prevzemov" s strani oblasti. Če ti pa enkrat, kot newcomerju, oblastniki vsilijo nek bias, si pa oplel, že na začetku. In lahko samo sanjaš o tem, da boš kdaj raziskoval kaj spornega za zakonodajalca. Če država podeljuje koncesije, jih lahko tud odvzema.
Naj to moderatorji splitajo v novo temo. Ker smo offtopic, tema je pa preveč pomembna, da bi nas kr brisali.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
Luka Percic ::
Med drugim izvaja tudi tržno nezanimive študije, ki se jih pa vseeno potrebuje. Trg je dobra rešitev, za "mainstream" študije.
Rekel sem koncesije, ne trg.
Torej če je kakšen študij tržno nezanimiv, ampak ga rabimo (sicer pojma nimam zakaj bi rabli tržn nezanimive študije ampak ok), se pač da koncesijo z višjim denarnim dodatkom. Manj je študij priljubljen, ampak ga država še vedno hoče, več denarja dobi univerza od države za to.
hamax ::
takoj bi sel pogledat hawkinga. ampak 300€ je zame preveč.
če bi se dalo samo njega poslušat bi pa takoj šel.
pa ne zaradi drugega. samo zato, da bi lahko rekel: "hawkinga sm poslus."
razumeu ga itak verjetno nebi :P
če bi se dalo samo njega poslušat bi pa takoj šel.
pa ne zaradi drugega. samo zato, da bi lahko rekel: "hawkinga sm poslus."
razumeu ga itak verjetno nebi :P
poweroff ::
Ko govorimo o zasebvnih in javnih univerzah je moje mnenje tako. Načeloma je vseeno ali je univerza zasebna ali javna, pomembno je, da je:
a) neodvisna (če je javna še ne pomeni, da je državna! Verjamem pa, da bi marsikdo v janševi viladi rad videl državne univerze)
b) sistem financiranja bi moral biti tak, da bi vsak študent oziroma vsak mlad od države dobil nek denar, lahko tudi kupon, ki bi ga potem vnovčil na katerikoli univerzi, ali pa z njim začel svoje podjetje.
Sedaj pa država fakultetam razporeja denar in seveda potem lahko minister administrativno reče, da bo več denarja dal eni fakulteti, drugi ga bo pa vzel. In ja, nekaj takega se je ob zadnjih vpisih že zgodilo.
Če bi denar/kupone imeli študentje, potem bi fakultete lahko prosto konkurirale na trgu. Verjamem pa, da marsikomu to ne bi bilo v interesu.
Verjetno bi bilo treba rešiti tudi problem, da država recimo hoče razviti nek študij in potem zato tja vlaga več sredstev. Ampak to potem ni več trg, pač pa socializem, kajne neoliberalci?
Tretja stvar je verificiran program. Seveda bi morala država preveriti če program univerze ustreza nekim strokovnim merilom. In ko bi ustrezal, bi se univerza lahko podala na trg.
Glede kvalitete univerze v Ljubljani je pa takole. Tudi jaz sem nekaj časa študiral v tujini in seveda je razlika. Ni pa res, da na ljubljanski univerzi ne gostujejo ugledni tuji znanstveniki in da ni izmenjave. In trdil sem samo to. Da ni univerza v Gorici edina, kjer gostujejo ugledni tuji znanstveniki.
a) neodvisna (če je javna še ne pomeni, da je državna! Verjamem pa, da bi marsikdo v janševi viladi rad videl državne univerze)
b) sistem financiranja bi moral biti tak, da bi vsak študent oziroma vsak mlad od države dobil nek denar, lahko tudi kupon, ki bi ga potem vnovčil na katerikoli univerzi, ali pa z njim začel svoje podjetje.
Sedaj pa država fakultetam razporeja denar in seveda potem lahko minister administrativno reče, da bo več denarja dal eni fakulteti, drugi ga bo pa vzel. In ja, nekaj takega se je ob zadnjih vpisih že zgodilo.
Če bi denar/kupone imeli študentje, potem bi fakultete lahko prosto konkurirale na trgu. Verjamem pa, da marsikomu to ne bi bilo v interesu.
Verjetno bi bilo treba rešiti tudi problem, da država recimo hoče razviti nek študij in potem zato tja vlaga več sredstev. Ampak to potem ni več trg, pač pa socializem, kajne neoliberalci?
Tretja stvar je verificiran program. Seveda bi morala država preveriti če program univerze ustreza nekim strokovnim merilom. In ko bi ustrezal, bi se univerza lahko podala na trg.
Glede kvalitete univerze v Ljubljani je pa takole. Tudi jaz sem nekaj časa študiral v tujini in seveda je razlika. Ni pa res, da na ljubljanski univerzi ne gostujejo ugledni tuji znanstveniki in da ni izmenjave. In trdil sem samo to. Da ni univerza v Gorici edina, kjer gostujejo ugledni tuji znanstveniki.
sudo poweroff
NavadniNimda ::
Vidim, da se ne strinjamo pri SkupnoSkledarstvu in neusmiljenem poplesavanju okoli Proračunskega Korita, ki je edini smisel in cilj Biti in Živeti nekaterih ljubiteljev scoalizma in socialne države...
Znanje, spretnosti, pogledi na svet,... te sorte reči, so ravno tako tržna kategorija. Biti dober fizik, matematik, glasbenik,... je stvar NAVDIHA in TALENTA in TRDEGA DELA posameznikov, ne pa nečesa, kar se da narediti z Državnim ali Partijskim dekretom. In če kdo to premore, zakaj ne bi od tega dobro živel ter hkrati to posredoval drugim? Hawking lahko, ker živi v dokaj svobodni državi. Jaz ne vidim, zakaj ne bi bilo tako nekoč tudi pri nas!
Znanje, spretnosti, pogledi na svet,... te sorte reči, so ravno tako tržna kategorija. Biti dober fizik, matematik, glasbenik,... je stvar NAVDIHA in TALENTA in TRDEGA DELA posameznikov, ne pa nečesa, kar se da narediti z Državnim ali Partijskim dekretom. In če kdo to premore, zakaj ne bi od tega dobro živel ter hkrati to posredoval drugim? Hawking lahko, ker živi v dokaj svobodni državi. Jaz ne vidim, zakaj ne bi bilo tako nekoč tudi pri nas!
gzibret ::
> in bom rekel samo tole univerza v ljubljani je en navaden drek poleg tega če ste imeli tuje profesorje jih mi nismo imeli
Daj, nauči se prosim pisati vsaj malo normalno in pol šinfaj čez univerzo (saj veš, male, velike začetnice, vejice itd.).
PS: brisal sem 4 poste od raznih "Toporišičev".
Daj, nauči se prosim pisati vsaj malo normalno in pol šinfaj čez univerzo (saj veš, male, velike začetnice, vejice itd.).
PS: brisal sem 4 poste od raznih "Toporišičev".
Vse je za neki dobr!
drejc ::
Se pridružujem mnenju kolega, da je Lj Uni napram Zda univerzam driska...so pa ko bubreki v loju predavatelji, asistenti, demonstratorji, to pa je res. Ja že če b jim od plače trgal po 10k mesečno za vsako oceno nižjo od 5 (katero podelijo koncem leta študenti profesorjem) bi bilo precej drgač. Tako pa kvaliteta predavanj in uspešnost študentov ne vplivata na plače profesorjev, pa ravno TO sta najbolj pomembna dejavnika kvalitete študija IMHO.
Predavatelji na faksih != pedagogi. Raziskovalno delo zarad mene nej skenslajo...ker naši predavatelji dobro vejo kakšen je sistem na tujih faksih ampak se jim enostavno ne da, ker se jim guzica ne maje.
So tudi svetle izjeme, da ne bo kdo užaljen.
Predavatelji na faksih != pedagogi. Raziskovalno delo zarad mene nej skenslajo...ker naši predavatelji dobro vejo kakšen je sistem na tujih faksih ampak se jim enostavno ne da, ker se jim guzica ne maje.
So tudi svetle izjeme, da ne bo kdo užaljen.
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse
- Archimedes of Syracuse
poweroff ::
Pred časom je imel mislim da dr. Miha Kovač en dober članek na to temo v DELU. Prikazal je par primerjav. Koliko je študentov na enega profesorja danes in koliko jih je bilo včasih (danes bistveno več). Kakšna je oprema s čitalniškimi mesti, predvsem s tistimi, ki so "kompjuterizirana" in kakšni standardi glede tega veljajo v tujini.
Sklep: na enega profesorja pride preprosto PREVEČ študentov, knjižnice so PRAMAJHNE, imajo PREMALO računalnikov. Jaz bi dodal še, da so knjižnice PREMALO založene (razlog je seveda denar, ki ga nimajo), da je bolonjska reforma zahtevala spremenjen način dela, katerega posledica je, da imajo profesorji bistveno VEČ dela. Hkrati so plačani MANJ. Če hočejo imeti plačo so večinoma prisiljeni delati tudi raziskovalno. Hkrati so fakultete plačane tudi po kriteriju koliko študentov na koncu diplomira, posledica česar je zniževanje kriterijev. Praktično vsak, ki je dovolj vztrajen naredi fakulteto - pred nekaj desetletji temu ni bilo tako, pač pa je fakultete naredilo le cca. 20% vpisanih. Od študentov profesor tudi ne more kaj dosti zahtevati, ker so enostavno navajeni na kampanjski način dela, ker niso sposobni samostojno prebrati ene knjige (ki ni del obvezne literature) in ker enostavno niso sposobni samostojnega razmišljanja in dela, pač pa se samo piflajo.
Mimogrede: tudi materialnih pogojev za to, da bi profesor kaj resnega zahteval od študentov pogosto ni. Pač, ni denarja za učne pripomočke, za labolatorijsko delo, itd. In če tega ni, potem pač labolatorijsko delo izgleda bolj "teoretično".
Študentje pa seveda najbolje ocenijo tistega profesorja, ki jim dela najmanj težav. Se pravi: kaj zanimivega pove, ne zahteva dosti in ne "komplicira" na izpitu.
Hkrati so profesorji prisiljeni "zbirati" objave za habilitacijo. Če ne objavljajo člankov, enostavno izgubijo službo. Članke pa lahko objavljaš če si raziskovalec. Torej je profesor prisiljen biti tudi raziskovalec. In praktično edini kriterij za habilitacijo so objave. Delo s študenti ni pomembno.
Posledica tega je, da je na fakulteti najbolj nepotreben element v bistvu študent. Vanj mora profesor vložiti ogromno dela - predavanja, priprava učbenikov, priprava programa (bolonjska reforma!), pregled seminarskih nalog in izpitov, hodijo mu na govorilne ure, odgovarjati jim mora na maile,...
Za to je plačan mizerno, dopolnilni (ne dodatni!) delež zaposlitve si mora zaslužiti z delom na raziskovalnih projektih. Če želi obdržati službo mora publicirati, kar zahteva čas, ki gre seveda na račun študentov.
Da ne govorimo o tem, da marsikateri profesor iz vseh naštetih razlogov delovne obveznosti "prenaša" na mlajše sodelavce, ki so posledično preobremenjeni in še bistveno manj plačani, plus - imajo pogodbo za določen čas in so s tem pod stalno grožnjo odpovedi zaposlitve.
Aja, kot piko na i lahko dodam še dejstvo, da se marsikateri mlad doktorand zaveda, da v Sloveniji z visoko izobrazbo preprosto ne moreš dobiti službe (kakor slišim je to posebej pereč problem v tehniki) in mu ne preostane drugega, kot da v taki službi pač vztraja in dela kar lahko.
Ja, tako je to v naši ljubi državi. In nič ne kaže, da bi se kaj spremenilo.
Sklep: na enega profesorja pride preprosto PREVEČ študentov, knjižnice so PRAMAJHNE, imajo PREMALO računalnikov. Jaz bi dodal še, da so knjižnice PREMALO založene (razlog je seveda denar, ki ga nimajo), da je bolonjska reforma zahtevala spremenjen način dela, katerega posledica je, da imajo profesorji bistveno VEČ dela. Hkrati so plačani MANJ. Če hočejo imeti plačo so večinoma prisiljeni delati tudi raziskovalno. Hkrati so fakultete plačane tudi po kriteriju koliko študentov na koncu diplomira, posledica česar je zniževanje kriterijev. Praktično vsak, ki je dovolj vztrajen naredi fakulteto - pred nekaj desetletji temu ni bilo tako, pač pa je fakultete naredilo le cca. 20% vpisanih. Od študentov profesor tudi ne more kaj dosti zahtevati, ker so enostavno navajeni na kampanjski način dela, ker niso sposobni samostojno prebrati ene knjige (ki ni del obvezne literature) in ker enostavno niso sposobni samostojnega razmišljanja in dela, pač pa se samo piflajo.
Mimogrede: tudi materialnih pogojev za to, da bi profesor kaj resnega zahteval od študentov pogosto ni. Pač, ni denarja za učne pripomočke, za labolatorijsko delo, itd. In če tega ni, potem pač labolatorijsko delo izgleda bolj "teoretično".
Študentje pa seveda najbolje ocenijo tistega profesorja, ki jim dela najmanj težav. Se pravi: kaj zanimivega pove, ne zahteva dosti in ne "komplicira" na izpitu.
Hkrati so profesorji prisiljeni "zbirati" objave za habilitacijo. Če ne objavljajo člankov, enostavno izgubijo službo. Članke pa lahko objavljaš če si raziskovalec. Torej je profesor prisiljen biti tudi raziskovalec. In praktično edini kriterij za habilitacijo so objave. Delo s študenti ni pomembno.
Posledica tega je, da je na fakulteti najbolj nepotreben element v bistvu študent. Vanj mora profesor vložiti ogromno dela - predavanja, priprava učbenikov, priprava programa (bolonjska reforma!), pregled seminarskih nalog in izpitov, hodijo mu na govorilne ure, odgovarjati jim mora na maile,...
Za to je plačan mizerno, dopolnilni (ne dodatni!) delež zaposlitve si mora zaslužiti z delom na raziskovalnih projektih. Če želi obdržati službo mora publicirati, kar zahteva čas, ki gre seveda na račun študentov.
Da ne govorimo o tem, da marsikateri profesor iz vseh naštetih razlogov delovne obveznosti "prenaša" na mlajše sodelavce, ki so posledično preobremenjeni in še bistveno manj plačani, plus - imajo pogodbo za določen čas in so s tem pod stalno grožnjo odpovedi zaposlitve.
Aja, kot piko na i lahko dodam še dejstvo, da se marsikateri mlad doktorand zaveda, da v Sloveniji z visoko izobrazbo preprosto ne moreš dobiti službe (kakor slišim je to posebej pereč problem v tehniki) in mu ne preostane drugega, kot da v taki službi pač vztraja in dela kar lahko.
Ja, tako je to v naši ljubi državi. In nič ne kaže, da bi se kaj spremenilo.
sudo poweroff
nevone ::
> Načeloma je vseeno ali je univerza zasebna ali javna
Velika razlika je ponavadi (so seveda izjeme) v ljudeh, ki zasedajo mesta na javnih-državnih univerzah in tistimi, ki se odločijo, da bi delali na zasebni. Prvim je bistveno to, da denar ne bo nikoli problem, saj ga zagotavlja država, ne glede na delo univerze, drugim je jasno, da bo denar treba zaslužiti na podlagi dobrega imena, ki izhaja iz dobrega dela.
Seveda nikjer niso stvari idealne, vendar prepih v zasebni sferi je vseeno bistveno večji.
>b) sistem financiranja bi moral biti tak, da bi vsak študent oziroma vsak mlad od države dobil nek denar, lahko tudi kupon, ki bi ga potem vnovčil na katerikoli univerzi, ali pa z njim začel svoje podjetje.
Kaj se zgodi z univerzami, kamor premalo študentov vloži svoj kupon? Se zapre? Se subvencionira? Kdo odloča kaj se zgodi?
o+ nevone
Velika razlika je ponavadi (so seveda izjeme) v ljudeh, ki zasedajo mesta na javnih-državnih univerzah in tistimi, ki se odločijo, da bi delali na zasebni. Prvim je bistveno to, da denar ne bo nikoli problem, saj ga zagotavlja država, ne glede na delo univerze, drugim je jasno, da bo denar treba zaslužiti na podlagi dobrega imena, ki izhaja iz dobrega dela.
Seveda nikjer niso stvari idealne, vendar prepih v zasebni sferi je vseeno bistveno večji.
>b) sistem financiranja bi moral biti tak, da bi vsak študent oziroma vsak mlad od države dobil nek denar, lahko tudi kupon, ki bi ga potem vnovčil na katerikoli univerzi, ali pa z njim začel svoje podjetje.
Kaj se zgodi z univerzami, kamor premalo študentov vloži svoj kupon? Se zapre? Se subvencionira? Kdo odloča kaj se zgodi?
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Zgodovina sprememb…
- spremenila: nevone ()
Gregor P ::
Premajhne plače?! Pa ravno zadnjič sem na odmevih slišal, da je (mislim da) asistent na ekomoski fakulteti rekel da ima 4000 evrov plače ... priznam, ne spomnim se, ali je bilo bruto, ali neto ... toda tudi če bi imel "samo" € 2000,- je to več od slovenskega povprečja (v zahodni tujini imajo seveda veliko večje plače, ampak imajo tudi še kaj drugega).
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
poweroff ::
Velika razlika je ponavadi (so seveda izjeme) v ljudeh, ki zasedajo mesta na javnih-državnih univerzah in tistimi, ki se odločijo, da bi delali na zasebni. Prvim je bistveno to, da denar ne bo nikoli problem, saj ga zagotavlja država, ne glede na delo univerze, drugim je jasno, da bo denar treba zaslužiti na podlagi dobrega imena, ki izhaja iz dobrega dela.
V bistvu ni res. Ker sistem, ki ga imamo sedaj je tak, da se morajo fakultete potruditi da privabijo študente. Ministrstvo namreč pove le zgornjo mejo koliko vpisnih mest bodo "subvencionirali". Če se vpiše manj študentov, bo pa denarja seveda manj.
Če pogledaš kakšen marketing se odvija ob informativnih dnevih, boš videla, da se fakultete hudo trudijo dobiti študente. Ker vedo, da si s tem dobivajo denar.
Razlika je tale: če bi denar (kupone) imeli študentje, minister ne bi mogel administrativno določiti koliko bo zgornja meja študijskih mest, ki jih bodo subvencionirali. Fakulteta bi razpisala poljubno število mest in gor bi se lahko vpisalo poljubno število študentov. Sedaj pa maximum določi minister.
Kaj se zgodi z univerzami, kamor premalo študentov vloži svoj kupon? Se zapre? Se subvencionira? Kdo odloča kaj se zgodi?
Če se gremo tržno ekonomijo in neoliberalizem, ane, se zadeva zapre. Tudi če trgovina nima dovolj kupcev, se pač zapre in se ne subvencionira niti država ne odloča kaj se bo zgodilo. Trg je pač opravil svoje. Socializma ni več, kajne? Seveda je treba določiti neka pravila, da študentje sredi študijskega programa ne izvisijo, ampak to so tehnikalije.
Razumem pa, da ministru to ne bi bilo všeč, saj ne bi več imel instrumenta, s katerim bi "grozil" fakultetam. Dejstvo je, da je sedanji minister javno pozival ljudi naj ne gredo na družboslovje (zdi se mi, da je eksplicitno omenjal FDV), hkrati pa je družboslovnim fakultetam administrativno zniževal število vpisnih mest (FDVju za 200). V tržni nesocialistični ekonomiji bi fakulteta pač presodila, da je sposobna sprejeti n študentov. Bi razpisala n mest. Bi naredila dobro predstavitev. In bi študentje prinesli tja svoje kupone. In socialističnega administrativnega vmešavanja ne bi moglo biti.
Premajhne plače?! Pa ravno zadnjič sem na odmevih slišal, da je (mislim da) asistent na ekomoski fakulteti rekel da ima 4000 evrov plače ...
??? Tako plačo bi pa tudi jaz imel. Delam na eni izmed fakultet (pa ne na ekonomski) in zadeva je takale. Dokler nimaš doktorata je plača precej nizka. Ja, tudi minimalna. Sodelavka je pred enim letom dobivala pod 100.000 SIT z vsemi dodatki in to s fakultetno izobrazbo. Druga sodelavka, ki je zaposlena že kar nekaj časa je zadnjič pravila, da so se dobili s sošolci iz osnovne šole in je imela ona najnižjo plačo - vmes pa so celo ljudje z zgolj OŠ.
Če pa imaš doktorat pa je plača nekoliko višja. A primerjalno z nekaterimi drugimi poklici - npr. zdravniki ali kakšnimi privatnimi podjetji glede na obremenitev in izobrazbo nizka. S tem, da se moraš stalno izobraževati, da si moraš sam zagotoviti sredstva za plačo (se pravi so moraš dobiti raziskovalne projekte, če nisi polno pedagoško zaposlen), da ti podaljšujejo pogodbo na eno ali v najboljšem primeru na dve leti, itd.
Totraja dokler čez leta ne prideš v "višjo kasto", tam je pa seveda vse drugače. Pa tudi tam se spreminja z bolonjsko reformo.
V bistvu ni res. Ker sistem, ki ga imamo sedaj je tak, da se morajo fakultete potruditi da privabijo študente. Ministrstvo namreč pove le zgornjo mejo koliko vpisnih mest bodo "subvencionirali". Če se vpiše manj študentov, bo pa denarja seveda manj.
Če pogledaš kakšen marketing se odvija ob informativnih dnevih, boš videla, da se fakultete hudo trudijo dobiti študente. Ker vedo, da si s tem dobivajo denar.
Razlika je tale: če bi denar (kupone) imeli študentje, minister ne bi mogel administrativno določiti koliko bo zgornja meja študijskih mest, ki jih bodo subvencionirali. Fakulteta bi razpisala poljubno število mest in gor bi se lahko vpisalo poljubno število študentov. Sedaj pa maximum določi minister.
Kaj se zgodi z univerzami, kamor premalo študentov vloži svoj kupon? Se zapre? Se subvencionira? Kdo odloča kaj se zgodi?
Če se gremo tržno ekonomijo in neoliberalizem, ane, se zadeva zapre. Tudi če trgovina nima dovolj kupcev, se pač zapre in se ne subvencionira niti država ne odloča kaj se bo zgodilo. Trg je pač opravil svoje. Socializma ni več, kajne? Seveda je treba določiti neka pravila, da študentje sredi študijskega programa ne izvisijo, ampak to so tehnikalije.
Razumem pa, da ministru to ne bi bilo všeč, saj ne bi več imel instrumenta, s katerim bi "grozil" fakultetam. Dejstvo je, da je sedanji minister javno pozival ljudi naj ne gredo na družboslovje (zdi se mi, da je eksplicitno omenjal FDV), hkrati pa je družboslovnim fakultetam administrativno zniževal število vpisnih mest (FDVju za 200). V tržni nesocialistični ekonomiji bi fakulteta pač presodila, da je sposobna sprejeti n študentov. Bi razpisala n mest. Bi naredila dobro predstavitev. In bi študentje prinesli tja svoje kupone. In socialističnega administrativnega vmešavanja ne bi moglo biti.
Premajhne plače?! Pa ravno zadnjič sem na odmevih slišal, da je (mislim da) asistent na ekomoski fakulteti rekel da ima 4000 evrov plače ...
??? Tako plačo bi pa tudi jaz imel. Delam na eni izmed fakultet (pa ne na ekonomski) in zadeva je takale. Dokler nimaš doktorata je plača precej nizka. Ja, tudi minimalna. Sodelavka je pred enim letom dobivala pod 100.000 SIT z vsemi dodatki in to s fakultetno izobrazbo. Druga sodelavka, ki je zaposlena že kar nekaj časa je zadnjič pravila, da so se dobili s sošolci iz osnovne šole in je imela ona najnižjo plačo - vmes pa so celo ljudje z zgolj OŠ.
Če pa imaš doktorat pa je plača nekoliko višja. A primerjalno z nekaterimi drugimi poklici - npr. zdravniki ali kakšnimi privatnimi podjetji glede na obremenitev in izobrazbo nizka. S tem, da se moraš stalno izobraževati, da si moraš sam zagotoviti sredstva za plačo (se pravi so moraš dobiti raziskovalne projekte, če nisi polno pedagoško zaposlen), da ti podaljšujejo pogodbo na eno ali v najboljšem primeru na dve leti, itd.
Totraja dokler čez leta ne prideš v "višjo kasto", tam je pa seveda vse drugače. Pa tudi tam se spreminja z bolonjsko reformo.
sudo poweroff
Luka Percic ::
Matthai:
Ena napakca v tvojem sistemu in sicer da država plačuje neglede na to kam se bo človek vpisal.
Država kot investitor mora poskrbet, da bo ta denar dobila nazaj. Saj zato pa vlaga.
In veliko bolj se ji pač splačajo Naravoslovni faksi.
Sedaj to počne nasilno.
Zato bi jaz predlagal drugačen sistem- in sicer greš na tisti faks kot hočeš, in v recimo 20 letih po opravljenem študiju (z majhno pavzo takoj po študiju, da lahko zalawfaš "posel"), odplačuješ šolnino.
Sej zdaj to počneš skozi davke, potem bi pa reajši direktno.
Država bi bila pač ta, ki bi jamčila za teh 20 let "posojila", ter ga mogoče pod posebnimi pogoji tudi odpisala/zmanjšala/podaljšala.
Kaj bi to povzročilo?
Avtomatsko zbalansiranje.
Sicer bi se vsak lahko vpisal na tisto fakulteto kot hoče, ampak če ni zaposljiv, bo pač celo življenje plačeval.
Tako bodo pač študentje 2x premislili, kam se vpisat, država pa se vseeno nebo smela vmešavat.
Ena napakca v tvojem sistemu in sicer da država plačuje neglede na to kam se bo človek vpisal.
Država kot investitor mora poskrbet, da bo ta denar dobila nazaj. Saj zato pa vlaga.
In veliko bolj se ji pač splačajo Naravoslovni faksi.
Sedaj to počne nasilno.
Zato bi jaz predlagal drugačen sistem- in sicer greš na tisti faks kot hočeš, in v recimo 20 letih po opravljenem študiju (z majhno pavzo takoj po študiju, da lahko zalawfaš "posel"), odplačuješ šolnino.
Sej zdaj to počneš skozi davke, potem bi pa reajši direktno.
Država bi bila pač ta, ki bi jamčila za teh 20 let "posojila", ter ga mogoče pod posebnimi pogoji tudi odpisala/zmanjšala/podaljšala.
Kaj bi to povzročilo?
Avtomatsko zbalansiranje.
Sicer bi se vsak lahko vpisal na tisto fakulteto kot hoče, ampak če ni zaposljiv, bo pač celo življenje plačeval.
Tako bodo pač študentje 2x premislili, kam se vpisat, država pa se vseeno nebo smela vmešavat.
poweroff ::
Ena napakca v tvojem sistemu in sicer da država plačuje neglede na to kam se bo človek vpisal.
Država kot investitor mora poskrbet, da bo ta denar dobila nazaj. Saj zato pa vlaga.
In veliko bolj se ji pač splačajo Naravoslovni faksi.
Ja, seveda, ampak odvisno kako gledaš. Jaz sem namreč nekje zasledil, da v neki skadinavski državi država pač vsakemu mlademu da nek denar. Ki ga lahko porabi za izobraževanje, podjetništvo, potovanja, kar pač hoče. In mislim, da je to nepovratno. Saj ti daješ denar državi, ona ga potem da nazaj en košček tebi.
Kaj se državi splača pa ne more določiti politika, saj vendar nismo več v socializmu. Če bi bilo pa to res, da se ji splača naravoslovje, potem bi vsi, ki končajo naravoslovne fakse tudi dobili slubžbo. Pa je trenutno ne. Tudi delati nimajo kje, ker pač ni nekih raziskovalnih centrov pri nas. Zato gredo lahko v marketing ali pa v tujino. Tipičen primer je farmacija, ki jo pač precej dobro poznam. Krka in Lek zaposlita minimalno strokovnjakov. Ostali gredo lahko v marketing ali za pult v lekarno. Ali pa v tujino. Raziskovalni potencial pa gre v nič.
Ampak načeloma se strinjam s tvojim predlogom. Ker konec koncev ne gre za tako velik strošek, da ga posameznik ne bi mogel odplačati v nekem normalnem roku. Sploh če bi bilo "posojilo" ugodno. Lahko bi tudi imeli % odpisa glede na študijski uspeh ali pa kakšne fondacije, ki bi podejlevale "štipendije" oz. bi študent že prej odplačale njegov dolg. S tem bi študentje tudi sprejeli odgovornost za delo in bi bolj resno študirali.
Fakultetam bi bilopa tudi v interesu ustanovitev alumnijev in zaposlitvenih info centrov, ki bi poskerbeli za njihove diplomante.
Ampak miselnost pri nas pač ni prava. In to ne glede na barvo vlade.
Država kot investitor mora poskrbet, da bo ta denar dobila nazaj. Saj zato pa vlaga.
In veliko bolj se ji pač splačajo Naravoslovni faksi.
Ja, seveda, ampak odvisno kako gledaš. Jaz sem namreč nekje zasledil, da v neki skadinavski državi država pač vsakemu mlademu da nek denar. Ki ga lahko porabi za izobraževanje, podjetništvo, potovanja, kar pač hoče. In mislim, da je to nepovratno. Saj ti daješ denar državi, ona ga potem da nazaj en košček tebi.
Kaj se državi splača pa ne more določiti politika, saj vendar nismo več v socializmu. Če bi bilo pa to res, da se ji splača naravoslovje, potem bi vsi, ki končajo naravoslovne fakse tudi dobili slubžbo. Pa je trenutno ne. Tudi delati nimajo kje, ker pač ni nekih raziskovalnih centrov pri nas. Zato gredo lahko v marketing ali pa v tujino. Tipičen primer je farmacija, ki jo pač precej dobro poznam. Krka in Lek zaposlita minimalno strokovnjakov. Ostali gredo lahko v marketing ali za pult v lekarno. Ali pa v tujino. Raziskovalni potencial pa gre v nič.
Ampak načeloma se strinjam s tvojim predlogom. Ker konec koncev ne gre za tako velik strošek, da ga posameznik ne bi mogel odplačati v nekem normalnem roku. Sploh če bi bilo "posojilo" ugodno. Lahko bi tudi imeli % odpisa glede na študijski uspeh ali pa kakšne fondacije, ki bi podejlevale "štipendije" oz. bi študent že prej odplačale njegov dolg. S tem bi študentje tudi sprejeli odgovornost za delo in bi bolj resno študirali.
Fakultetam bi bilopa tudi v interesu ustanovitev alumnijev in zaposlitvenih info centrov, ki bi poskerbeli za njihove diplomante.
Ampak miselnost pri nas pač ni prava. In to ne glede na barvo vlade.
sudo poweroff
poweroff ::
Sicer bi se vsak lahko vpisal na tisto fakulteto kot hoče, ampak če ni zaposljiv, bo pač celo življenje plačeval.
Potem lahko tehniko kar ukinemo. Zaposljivost družboslovcev je še vedno večja kot naravoslovcev in tehnikov. Dokaz za to je rast vpisnih mest na družboslovnih fakultetah zadnja leta. OK, saj to se bo zasitilo, ampak vseeno.
Tako da se je treba odločit ali bomo imeli socializem ali pa bo trg opravil svoje
Potem lahko tehniko kar ukinemo. Zaposljivost družboslovcev je še vedno večja kot naravoslovcev in tehnikov. Dokaz za to je rast vpisnih mest na družboslovnih fakultetah zadnja leta. OK, saj to se bo zasitilo, ampak vseeno.
Tako da se je treba odločit ali bomo imeli socializem ali pa bo trg opravil svoje
sudo poweroff
nevone ::
Matthai,
ti še vedno propagiraš proračunsko šolstvo. Kaj ti nuca, če naredi FDV dober marketing, in privabi vse študente, če pa gospodarstvo tega potem ne bo preneslo?
Tudi vložki v šolstvo morajo izvirati iz gospodarstva. In če gospodarstvo nuca nek kader, bo tudi financiralo šole, ki bodo zanj izobraževale kader. Če pa imaš neke kupone (že ime je preveč socialitično in spominja na kupone za hrano), ki zajedajo davkoplačevalski denar, se pa na ta način pretoči denar v neko kvazi uspešno univerzo, ki ima samo dober marketing in nič drugega. Ko to ugotovimo, smo že do vratu v dreku, in potem imajo razni Matthai-ji spet polno idej, kako se da to finto še kako drugače ponucat.
Če že hočeš sistem z nekakšnimi "kuponi", potem naj bo raje tako, da vsako zasebno podjetje odvaja (nek minimalni znesek - davek, ki je prostovoljno lahko tudi večji), ki bi bil sicer namenjen šolstvu na splošno, neki šoli, za katero on ocenjuje, da je potrebna. To bi pomenilo, da trg deluje. Dokler pa ti talaš neke davkoplačevalske kupone, si pa še globoko v socializmu.
o+ nevone
ti še vedno propagiraš proračunsko šolstvo. Kaj ti nuca, če naredi FDV dober marketing, in privabi vse študente, če pa gospodarstvo tega potem ne bo preneslo?
Tudi vložki v šolstvo morajo izvirati iz gospodarstva. In če gospodarstvo nuca nek kader, bo tudi financiralo šole, ki bodo zanj izobraževale kader. Če pa imaš neke kupone (že ime je preveč socialitično in spominja na kupone za hrano), ki zajedajo davkoplačevalski denar, se pa na ta način pretoči denar v neko kvazi uspešno univerzo, ki ima samo dober marketing in nič drugega. Ko to ugotovimo, smo že do vratu v dreku, in potem imajo razni Matthai-ji spet polno idej, kako se da to finto še kako drugače ponucat.
Če že hočeš sistem z nekakšnimi "kuponi", potem naj bo raje tako, da vsako zasebno podjetje odvaja (nek minimalni znesek - davek, ki je prostovoljno lahko tudi večji), ki bi bil sicer namenjen šolstvu na splošno, neki šoli, za katero on ocenjuje, da je potrebna. To bi pomenilo, da trg deluje. Dokler pa ti talaš neke davkoplačevalske kupone, si pa še globoko v socializmu.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Luka Percic ::
Zaposljivost družboslovcev je še vedno večja kot naravoslovcev in tehnikov.
Neverjamem, dokaži.
(zaposljivost je tudi ustanovitev novega podjetja, da se razumemo. Še "večvredna", če mene vprašaš)
Daedalus ::
Se pridružujem mnenju kolega, da je Lj Uni napram Zda univerzam driska...so pa ko bubreki v loju predavatelji, asistenti, demonstratorji, to pa je res. Ja že če b jim od plače trgal po 10k mesečno za vsako oceno nižjo od 5 (katero podelijo koncem leta študenti profesorjem) bi bilo precej drgač. Tako pa kvaliteta predavanj in uspešnost študentov ne vplivata na plače profesorjev, pa ravno TO sta najbolj pomembna dejavnika kvalitete študija IMHO.
Če parafriziram Mrkaića, je pri nas največja težava v sistemu svetih krav (al pa bikov, če čte) in birokraciji. Asistenti so na FDV-ju jebalci ježa, ker so za svoje delo plačani - mizerno. Konkretno govorimo o cifrah ranga ene 700 - 800 € neto, kar je za človeka s povečini magistersko izobrazbo bolj žalost, kot ne. Tak da ne vem, kje je on zgoraj našel 4k€... Ok, obenem (kot je povedal Matthai) tak človek opravlja lep kos dela za nosilca predmeta, vodi vaje pri predmetu in ponavadi še dela na kakem projektu al pa rajši - na več projektih. Itak so razni EU obiskovalci običajno presenečeni nad tem, kako da se projekti sploh normalno izvajajo, če je pa (po njihovih standardih) na njih zaposlenih premalo, preslabo plačanih raziskovalcev. Po drugi strani mamo pa one, posvečene, z napihnjenimi plačami in političnim/birokratskim kritjem hrbta, ki so v isti sapi še nadvse neučinkoviti pri lastnem delu, plačani 2x preveč, pa še ljubi se jim en kurac. No ja, na FDV-ju (ki ga vlada ne mara) so po nareku ljube vlade izgubili lep del sredstev, pa so onim zgoraj tud plače pristrigli. Sam, to je mogoča malo koga pretreslo, streznilo pač ne.
Zdaj pa vrži še v ta mix neverjetno stopnjo birokratizacije (vedno znova me preseneča, res), ki še tistim, ki bi radi delali, jemlje najprej energijo, ker gre za ubadanje z birokracijo lep % delovnega časa, pol pa še voljo, ker je dejansko vsaka sprememba totalna muka. Plus zadnje čase še pritiske vlade, ki pod pretvezo, da ureja razmere (pa jih ne, niti malo) razsuva vsako, potencialno "nenaklonjeno" fakulteto, no, po novem tud Univerzo. Aja, če vržemo v mix še precej zgrešeno zastavljeno Bolonjo - IMHO naše viskošolstvo še ni blo tako nizko. Pa, zgornji sestavek je odraz mojih izkušenj na FDV-ju, čeprav kolko se pogovarjam s kolegi iz drugih faksov, je povsod ena ista pašta. V zadnjih parih mescih sem pač mel priložnost videt en kup zapravljenega potenciala...in lep del se ga bo odselil. Ker se v takih razmerah pač ne da normalno delat, samo to nikogar ne zanima. Na eni strani maš pač nosilce privilegijev, na drugi strani pa tiste, ki se zdaj pospešeno rinejo h koritu, ob prijazni pomoči Zupana et al. Kolateralna škoda je pa gromozanska, pa to nikogar ne zanima. Sam da furamo po svoje
Kaj ti nuca, če naredi FDV dober marketing, in privabi vse študente, če pa gospodarstvo tega potem ne bo preneslo?
Lej, na pripombo o marketingu FDV-ja sem zadnjič eni kolegici odgovoril, da so si razni naravoslovni faksi čisto sami krivi, če ob vseh poskusih pospeševanja naravoslovja ne uspejo pridobiti zadostno število študentov in sredstev. Če rabijo marketingarje, naj jih najamejo. Magari FDV-jevce...sam, tega pa ne. To pa nikol, so preponosni. Pol pa se jadajo, da ni interesa - ga pa naj ustvarijo. Kaj pa delajo v realnosti, je pa, da jamrajo, kako zlobni FDV, ekonomija in pravo poberejo vse študente in sredstva, njim pa pol nič ne ostane. To med drugim razlagajo eni na predavanjih na kemiji, recimo. Res, daleč se bo prišlo na tak način, ni kaj.
Če parafriziram Mrkaića, je pri nas največja težava v sistemu svetih krav (al pa bikov, če čte) in birokraciji. Asistenti so na FDV-ju jebalci ježa, ker so za svoje delo plačani - mizerno. Konkretno govorimo o cifrah ranga ene 700 - 800 € neto, kar je za človeka s povečini magistersko izobrazbo bolj žalost, kot ne. Tak da ne vem, kje je on zgoraj našel 4k€... Ok, obenem (kot je povedal Matthai) tak človek opravlja lep kos dela za nosilca predmeta, vodi vaje pri predmetu in ponavadi še dela na kakem projektu al pa rajši - na več projektih. Itak so razni EU obiskovalci običajno presenečeni nad tem, kako da se projekti sploh normalno izvajajo, če je pa (po njihovih standardih) na njih zaposlenih premalo, preslabo plačanih raziskovalcev. Po drugi strani mamo pa one, posvečene, z napihnjenimi plačami in političnim/birokratskim kritjem hrbta, ki so v isti sapi še nadvse neučinkoviti pri lastnem delu, plačani 2x preveč, pa še ljubi se jim en kurac. No ja, na FDV-ju (ki ga vlada ne mara) so po nareku ljube vlade izgubili lep del sredstev, pa so onim zgoraj tud plače pristrigli. Sam, to je mogoča malo koga pretreslo, streznilo pač ne.
Zdaj pa vrži še v ta mix neverjetno stopnjo birokratizacije (vedno znova me preseneča, res), ki še tistim, ki bi radi delali, jemlje najprej energijo, ker gre za ubadanje z birokracijo lep % delovnega časa, pol pa še voljo, ker je dejansko vsaka sprememba totalna muka. Plus zadnje čase še pritiske vlade, ki pod pretvezo, da ureja razmere (pa jih ne, niti malo) razsuva vsako, potencialno "nenaklonjeno" fakulteto, no, po novem tud Univerzo. Aja, če vržemo v mix še precej zgrešeno zastavljeno Bolonjo - IMHO naše viskošolstvo še ni blo tako nizko. Pa, zgornji sestavek je odraz mojih izkušenj na FDV-ju, čeprav kolko se pogovarjam s kolegi iz drugih faksov, je povsod ena ista pašta. V zadnjih parih mescih sem pač mel priložnost videt en kup zapravljenega potenciala...in lep del se ga bo odselil. Ker se v takih razmerah pač ne da normalno delat, samo to nikogar ne zanima. Na eni strani maš pač nosilce privilegijev, na drugi strani pa tiste, ki se zdaj pospešeno rinejo h koritu, ob prijazni pomoči Zupana et al. Kolateralna škoda je pa gromozanska, pa to nikogar ne zanima. Sam da furamo po svoje
Kaj ti nuca, če naredi FDV dober marketing, in privabi vse študente, če pa gospodarstvo tega potem ne bo preneslo?
Lej, na pripombo o marketingu FDV-ja sem zadnjič eni kolegici odgovoril, da so si razni naravoslovni faksi čisto sami krivi, če ob vseh poskusih pospeševanja naravoslovja ne uspejo pridobiti zadostno število študentov in sredstev. Če rabijo marketingarje, naj jih najamejo. Magari FDV-jevce...sam, tega pa ne. To pa nikol, so preponosni. Pol pa se jadajo, da ni interesa - ga pa naj ustvarijo. Kaj pa delajo v realnosti, je pa, da jamrajo, kako zlobni FDV, ekonomija in pravo poberejo vse študente in sredstva, njim pa pol nič ne ostane. To med drugim razlagajo eni na predavanjih na kemiji, recimo. Res, daleč se bo prišlo na tak način, ni kaj.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Daedalus ()
_marko ::
->Aja, če vržemo v mix še precej zgrešeno zastavljeno Bolonjo
A te muči bolonski sistem ali FDVjeva priprava na bolonski sistem.
Asistenti so na vse faxih enako plačani. IMO daleč premalo.
Jaz vidim en bistven problem FDVja. Večina diplomantnov je luzerjev.
Kar pomeni, da se šlepajo skozi ves fax brez, da bi dejansko veliko odnesli. So tudi dobre izjeme(poprečna ocena nima veze tukaj).
Ni bil namen tukaj žalit bilokaterega FDVjevca, ampak le predlog, da naj FDV kot ustanova pazi kakšni študentje naj diplomirajo.
Škoda je tistih, ki so res dobri, da jim ugled kvari slaba večina.
A te muči bolonski sistem ali FDVjeva priprava na bolonski sistem.
Asistenti so na vse faxih enako plačani. IMO daleč premalo.
Jaz vidim en bistven problem FDVja. Večina diplomantnov je luzerjev.
Kar pomeni, da se šlepajo skozi ves fax brez, da bi dejansko veliko odnesli. So tudi dobre izjeme(poprečna ocena nima veze tukaj).
Ni bil namen tukaj žalit bilokaterega FDVjevca, ampak le predlog, da naj FDV kot ustanova pazi kakšni študentje naj diplomirajo.
Škoda je tistih, ki so res dobri, da jim ugled kvari slaba večina.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
_marko ::
Aja, pa da ne bo kdo mislil, da šinfam samo FDV.
Tud o Biotehniški mam precej za povedat. Skratka, večinoma je naš visokošolski sistem sramota.
Sej potem je logično, da niti top 500 ni UNI-Lj.
Tud o Biotehniški mam precej za povedat. Skratka, večinoma je naš visokošolski sistem sramota.
Sej potem je logično, da niti top 500 ni UNI-Lj.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
MadMicka ::
Kar se tiče predavanja, bi bilo odlično, če bi naknadno objavili videoposnetek. Podobno, kot so na Inštitutu Jožef Štefan npr. posamezna predavanja posneli in jih dali na Internet.
Kar pa se tiče naših univerz, je pa potrebno povedati, da Slovenija le ni tako velika, da bi imela veliko število univerz oz. fakultet. Tu ne bi šlo za konkurenco in s tem dvig kakovosti, temveč za željo posameznih zaslužka željnih ljudi, ki bi ustanavljali zasebne fakultete in jih financirali z javnimi sredstvi.
Kar pa se tiče naših univerz, je pa potrebno povedati, da Slovenija le ni tako velika, da bi imela veliko število univerz oz. fakultet. Tu ne bi šlo za konkurenco in s tem dvig kakovosti, temveč za željo posameznih zaslužka željnih ljudi, ki bi ustanavljali zasebne fakultete in jih financirali z javnimi sredstvi.
poweroff ::
ti še vedno propagiraš proračunsko šolstvo. Kaj ti nuca, če naredi FDV dober marketing, in privabi vse študente, če pa gospodarstvo tega potem ne bo preneslo?
Vem. Ampak v bistvu malce prikrito provociram. Namreč - če se morajo faksi boriti za denar na trgu, potem se pač borijo. Zmagal bo pa tisti, ki se najbolj uspešno predstavi, ne pa nujno tisti, ki je najboljši ali najbolj potreben. Da, lahko se zgodi, da bomo morali ukiniti matematiko, imeli pa bomo 10 ekonomskih in FDV faksov. Ampak zdaj se zastavi vpršanje kako rešiti ta problem.
Namreč, dejansko sta ekonomska in FDV pripravila odlične marketinške predstavitve študija. Imeli so spletne strani, dogodke, predstavitve na srednjih šolah, plakate, zgibanke, tiskovne konference,... Naravoslovni faksi pa nič.
Zakaj je to problem? Ker desničarji in neoliberalci trdite, da je edino merilo trg. No, v tem primeru pa trg ne dela tako kot bi vi hoteli. Zdaj je torej vprašanje ali se boste spreobrnili v socializem, ali pa boste požrli to, da bo trg dokončno uničil naravoslovne fakse. Jaz se sicer mnenja, da naravoslovne fakse rabimo in da je treba razvijati tudi na videz neperspektivne oziroma ne-modne študije. Ampak mene ste označili za komunista, anarhista in podpornika islamskih teroristov.
Lahko se sicer namesto kuponov uvede šolnine. Samo potem bodo študirali samo tisti, ki bodo imeli denar, kar pa spet ni dobro. Mimogrede, statistični podatki kažejo, da je največ volilcev desnice iz nižjih slojev, ki imajo seveda tdi nižje dohodke. Torej bodo taki skrani ukrepi prizadeli rpedvsem "desničarje". Tudi ni razloga zakaj ne bi študiralo večje število ljudi. Zakaj pa ne bi 90% ljudi šlo študirat??? Je to kaj slabega?
Če že hočeš sistem z nekakšnimi "kuponi", potem naj bo raje tako, da vsako zasebno podjetje odvaja (nek minimalni znesek - davek, ki je prostovoljno lahko tudi večji), ki bi bil sicer namenjen šolstvu na splošno, neki šoli, za katero on ocenjuje, da je potrebna. To bi pomenilo, da trg deluje. Dokler pa ti talaš neke davkoplačevalske kupone, si pa še globoko v socializmu.
To sta zdaj dva koncepta. Moj koncept predvideva, da je tisti, ki odloča posameznik, tvoj pa, da odloča podjetje. Mislim, da je tvoj model nedomišljen. Živimo namreč v globaliziranem svetu. Po mojem modelu bo posameznik lahko vzel denar in šel študirat v tujino. Po tvojem, pa bodo samo slovenska podjetpa podpirala slovenske fakultete. Tuja podjetja davkov ne bodo plačevala, slovenska pa tudi e bodo financirala tujih fakultet. Smiselno bi bilo le, da bi podjetja razpisovala štipendije in potem iskala štipendiste.
Pa skočimo v realnost. V realnosti štipendij praktično ni. V realnosti se slovenska podjetja večinoma ukvarjajo sprodajo, trženjem in servisiranje / storitami, ne pa z razvojem. Uspešen diplomant farmacije ima tako največ možnosti, da bo pristal na marketinškem oddelku velike farmacevtske družbe in ne na razvoju. Isto velja za strojnika, računalničarja (ok, ta postane "IT manager"), itd. Kar pomeni,da se od ljudi zahteva marketinška znanja. Tukaj spet vskočita FDV in EF s podiplomskimi programi marketinga. Se pravi: podjetja potrebujejo predvsem tak profil ljudi in bodo investirala v FDV / EF. In te fakultete bodo podjetjem tudi znale predstaviti za njih privlačne programe. Naravoslovne fakultete tega ne bodo znale narediti.
marko_ Jaz vidim en bistven problem FDVja. Večina diplomantnov je luzerjev.
Kar pomeni, da se šlepajo skozi ves fax brez, da bi dejansko veliko odnesli. So tudi dobre izjeme(poprečna ocena nima veze tukaj).
Ni bil namen tukaj žalit bilokaterega FDVjevca, ampak le predlog, da naj FDV kot ustanova pazi kakšni študentje naj diplomirajo.
Heh, marko. Povsem prav imaš. Problem je točno to, da so faksi postali srednje šole, in da je sprejeta tiha politika, da mora čim več študentov narediti. Profesor, ki je strog, je slabo ocenjen. Hkrati mu teži še faks, ki je zaradi manj diplomirancev ob finančna sredstva.
Večina mlajših kolegov s katerimi se pogovarjam, vključno z mano, imamo željo čim prej oditi. Po možnosti v tujino. To ti verjetno kar precej pove o stanju v našem visokem šolstvu.
Vem. Ampak v bistvu malce prikrito provociram. Namreč - če se morajo faksi boriti za denar na trgu, potem se pač borijo. Zmagal bo pa tisti, ki se najbolj uspešno predstavi, ne pa nujno tisti, ki je najboljši ali najbolj potreben. Da, lahko se zgodi, da bomo morali ukiniti matematiko, imeli pa bomo 10 ekonomskih in FDV faksov. Ampak zdaj se zastavi vpršanje kako rešiti ta problem.
Namreč, dejansko sta ekonomska in FDV pripravila odlične marketinške predstavitve študija. Imeli so spletne strani, dogodke, predstavitve na srednjih šolah, plakate, zgibanke, tiskovne konference,... Naravoslovni faksi pa nič.
Zakaj je to problem? Ker desničarji in neoliberalci trdite, da je edino merilo trg. No, v tem primeru pa trg ne dela tako kot bi vi hoteli. Zdaj je torej vprašanje ali se boste spreobrnili v socializem, ali pa boste požrli to, da bo trg dokončno uničil naravoslovne fakse. Jaz se sicer mnenja, da naravoslovne fakse rabimo in da je treba razvijati tudi na videz neperspektivne oziroma ne-modne študije. Ampak mene ste označili za komunista, anarhista in podpornika islamskih teroristov.
Lahko se sicer namesto kuponov uvede šolnine. Samo potem bodo študirali samo tisti, ki bodo imeli denar, kar pa spet ni dobro. Mimogrede, statistični podatki kažejo, da je največ volilcev desnice iz nižjih slojev, ki imajo seveda tdi nižje dohodke. Torej bodo taki skrani ukrepi prizadeli rpedvsem "desničarje". Tudi ni razloga zakaj ne bi študiralo večje število ljudi. Zakaj pa ne bi 90% ljudi šlo študirat??? Je to kaj slabega?
Če že hočeš sistem z nekakšnimi "kuponi", potem naj bo raje tako, da vsako zasebno podjetje odvaja (nek minimalni znesek - davek, ki je prostovoljno lahko tudi večji), ki bi bil sicer namenjen šolstvu na splošno, neki šoli, za katero on ocenjuje, da je potrebna. To bi pomenilo, da trg deluje. Dokler pa ti talaš neke davkoplačevalske kupone, si pa še globoko v socializmu.
To sta zdaj dva koncepta. Moj koncept predvideva, da je tisti, ki odloča posameznik, tvoj pa, da odloča podjetje. Mislim, da je tvoj model nedomišljen. Živimo namreč v globaliziranem svetu. Po mojem modelu bo posameznik lahko vzel denar in šel študirat v tujino. Po tvojem, pa bodo samo slovenska podjetpa podpirala slovenske fakultete. Tuja podjetja davkov ne bodo plačevala, slovenska pa tudi e bodo financirala tujih fakultet. Smiselno bi bilo le, da bi podjetja razpisovala štipendije in potem iskala štipendiste.
Pa skočimo v realnost. V realnosti štipendij praktično ni. V realnosti se slovenska podjetja večinoma ukvarjajo sprodajo, trženjem in servisiranje / storitami, ne pa z razvojem. Uspešen diplomant farmacije ima tako največ možnosti, da bo pristal na marketinškem oddelku velike farmacevtske družbe in ne na razvoju. Isto velja za strojnika, računalničarja (ok, ta postane "IT manager"), itd. Kar pomeni,da se od ljudi zahteva marketinška znanja. Tukaj spet vskočita FDV in EF s podiplomskimi programi marketinga. Se pravi: podjetja potrebujejo predvsem tak profil ljudi in bodo investirala v FDV / EF. In te fakultete bodo podjetjem tudi znale predstaviti za njih privlačne programe. Naravoslovne fakultete tega ne bodo znale narediti.
marko_ Jaz vidim en bistven problem FDVja. Večina diplomantnov je luzerjev.
Kar pomeni, da se šlepajo skozi ves fax brez, da bi dejansko veliko odnesli. So tudi dobre izjeme(poprečna ocena nima veze tukaj).
Ni bil namen tukaj žalit bilokaterega FDVjevca, ampak le predlog, da naj FDV kot ustanova pazi kakšni študentje naj diplomirajo.
Heh, marko. Povsem prav imaš. Problem je točno to, da so faksi postali srednje šole, in da je sprejeta tiha politika, da mora čim več študentov narediti. Profesor, ki je strog, je slabo ocenjen. Hkrati mu teži še faks, ki je zaradi manj diplomirancev ob finančna sredstva.
Večina mlajših kolegov s katerimi se pogovarjam, vključno z mano, imamo željo čim prej oditi. Po možnosti v tujino. To ti verjetno kar precej pove o stanju v našem visokem šolstvu.
sudo poweroff
nevone ::
>Namreč, dejansko sta ekonomska in FDV pripravila odlične marketinške predstavitve študija. Imeli so spletne strani, dogodke, predstavitve na srednjih šolah, plakate, zgibanke, tiskovne konference,... Naravoslovni faksi pa nič.
Problem FDV-ja jest vidim samo v tem, da je sam sebi namen. Seveda, da so imeli odlične predstavitve. Saj to se tam učijo. Naravoslovci pač posvečajo večino svojega časa naravoslovnemu delu.
o+ nevone
Problem FDV-ja jest vidim samo v tem, da je sam sebi namen. Seveda, da so imeli odlične predstavitve. Saj to se tam učijo. Naravoslovci pač posvečajo večino svojega časa naravoslovnemu delu.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
poweroff ::
Problem FDV-ja jest vidim samo v tem, da je sam sebi namen. Seveda, da so imeli odlične predstavitve. Saj to se tam učijo. Naravoslovci pač posvečajo večino svojega časa naravoslovnemu delu
Dvomim, da ti FDV sploh poznaš, tako da vprašanje koliko informirano je tvoje mnenje.
Sicer pa sta dva problema. Prvič, ker smo v svobodni državi, se lahko VSAKDO ukvarja s čimerkoli. Torej lahko se tudi FDV ukvarja z nekimi - po tvoje - nepotrebnimi študiji.
Seveda si mora pridobiti študente. In si jih pridobi. Z marketingom.
Naravoslovci se ob tem počutijo zapostavljeni. V svobodni ekonomiji imajo vse možnosti, da se še sami vržejo v marketing. Ali pa najamejo strokovnjake iz FDVja.
V socializmu pa prepričajo ministra, da administrativno njim dodeli več denarja, ki ga vzame družboslovju. Ker tam ne deluje trg, pač pa minister že ve kaj je dobro za državo.
Slovenski neoliberalci in desničarji se seveda tukaj znajdejo v težki zagati. Socializma sicer ne zagovarjajo, po drugi strani pa se na realnem trgu izkaže, da so njiovi "ljubljenčki" nepripravljeni na tržne razmere oziroma v njih niso sposobni delovati. Nasprotno pa "komunistične" fakultete zelo dobro obvladajo trg in se novim, ne-socialističnim razmeram hitro prilagodijo.
Vprašanje torej nastopi kaj bodo desničarji storili? Bodo dosledni, ali bodo postali zagovorniki socializma?
Druga zadeva pa je, da FDV dejansko uči stvari, ki jih potrebuje večina slovenskih podjetij. Marketing, predstavitve, upravljanje. To rabijo vsa podjetja. Z razvojem se v Sloveniji ukvarja le peščica.
Me pa zanimajo kakšni podatki koliko v vrhu so slovenske naravoslovno-raziskovalne inštitucije. Družboslovni centri so precej cenjeni v svetu. Recimo na FDV deluje ekipa znanstvenikov, ki se ukvarja z analizo omrežij in je znana v svetovnem merilu. Druga ekipa je partner pri projektu, ki je kot prvi družboslovni projekt dobil Descartesovo nagrado (pred tem so jo dobili samo naravoslovni projekti). Itd.
Skratka - smo za trg (kjer realni podatki kažejo, da se na njem bolje znajde "komunistični" FDV), ali smo za državni socializem?
Dvomim, da ti FDV sploh poznaš, tako da vprašanje koliko informirano je tvoje mnenje.
Sicer pa sta dva problema. Prvič, ker smo v svobodni državi, se lahko VSAKDO ukvarja s čimerkoli. Torej lahko se tudi FDV ukvarja z nekimi - po tvoje - nepotrebnimi študiji.
Seveda si mora pridobiti študente. In si jih pridobi. Z marketingom.
Naravoslovci se ob tem počutijo zapostavljeni. V svobodni ekonomiji imajo vse možnosti, da se še sami vržejo v marketing. Ali pa najamejo strokovnjake iz FDVja.
V socializmu pa prepričajo ministra, da administrativno njim dodeli več denarja, ki ga vzame družboslovju. Ker tam ne deluje trg, pač pa minister že ve kaj je dobro za državo.
Slovenski neoliberalci in desničarji se seveda tukaj znajdejo v težki zagati. Socializma sicer ne zagovarjajo, po drugi strani pa se na realnem trgu izkaže, da so njiovi "ljubljenčki" nepripravljeni na tržne razmere oziroma v njih niso sposobni delovati. Nasprotno pa "komunistične" fakultete zelo dobro obvladajo trg in se novim, ne-socialističnim razmeram hitro prilagodijo.
Vprašanje torej nastopi kaj bodo desničarji storili? Bodo dosledni, ali bodo postali zagovorniki socializma?
Druga zadeva pa je, da FDV dejansko uči stvari, ki jih potrebuje večina slovenskih podjetij. Marketing, predstavitve, upravljanje. To rabijo vsa podjetja. Z razvojem se v Sloveniji ukvarja le peščica.
Me pa zanimajo kakšni podatki koliko v vrhu so slovenske naravoslovno-raziskovalne inštitucije. Družboslovni centri so precej cenjeni v svetu. Recimo na FDV deluje ekipa znanstvenikov, ki se ukvarja z analizo omrežij in je znana v svetovnem merilu. Druga ekipa je partner pri projektu, ki je kot prvi družboslovni projekt dobil Descartesovo nagrado (pred tem so jo dobili samo naravoslovni projekti). Itd.
Skratka - smo za trg (kjer realni podatki kažejo, da se na njem bolje znajde "komunistični" FDV), ali smo za državni socializem?
sudo poweroff
jype ::
nevone> Problem FDV-ja jest vidim samo v tem, da je sam sebi namen. Seveda, da so imeli odlične predstavitve. Saj to se tam učijo. Naravoslovci pač posvečajo večino svojega časa naravoslovnemu delu.
Sliši se kot "the Tesla problem".
Jaz sem sicer šel v naravoslovje, ker me žive barve na propagandnih letakih ne ganejo (razen izjemoma, če je gor napopana rdeča zvezda, ane), ampak današnji sistem vrednot narekuje ekonomijo, FDV ali pravo, ker je to edina pot do gore denarja, pri kateri se ni treba prav dosti trudit. Realnost se sicer potem malce zaplete, ampak ko si mlad, si zelo dovzeten za manipulacije, rezultat pa lahko vidiš.
Tako kot v naravoslovju je tudi v družboslovju peščica ljudi, ki dejansko so tam zato, ker jih reč zanima, ostali pa predvsem potrebujejo papir za službo. Dokler je to bistvo faksa (da dobiš papir) je jasno, da pametni delodajalci faks vidijo zgolj kot neobvezno formalnost. Če bi papir dejansko pomenil, da si naredil vsaj en resen projekt, ki terja veliko samostojnega raziskovalnega dela, bi bilo stanje drugačno, ne le s perspektive delodajalcev, ampak tudi dijakov, ki izbirajo fakulteto. Družboslovni univerzitetni programi bi bili težavnostno izenačeni z naravoslovnimi in družboslovje ne bi bilo polno neuporabnih diplomantov, ampak bi se ti ljudje raje odločili za kak drug, lažji program in bi njihov papir to tudi odražal.
Matthai> Z razvojem se v Sloveniji ukvarja le peščica.
Meni se zdi, da je to predvsem posledica, ne pa vzrok.
Sliši se kot "the Tesla problem".
Jaz sem sicer šel v naravoslovje, ker me žive barve na propagandnih letakih ne ganejo (razen izjemoma, če je gor napopana rdeča zvezda, ane), ampak današnji sistem vrednot narekuje ekonomijo, FDV ali pravo, ker je to edina pot do gore denarja, pri kateri se ni treba prav dosti trudit. Realnost se sicer potem malce zaplete, ampak ko si mlad, si zelo dovzeten za manipulacije, rezultat pa lahko vidiš.
Tako kot v naravoslovju je tudi v družboslovju peščica ljudi, ki dejansko so tam zato, ker jih reč zanima, ostali pa predvsem potrebujejo papir za službo. Dokler je to bistvo faksa (da dobiš papir) je jasno, da pametni delodajalci faks vidijo zgolj kot neobvezno formalnost. Če bi papir dejansko pomenil, da si naredil vsaj en resen projekt, ki terja veliko samostojnega raziskovalnega dela, bi bilo stanje drugačno, ne le s perspektive delodajalcev, ampak tudi dijakov, ki izbirajo fakulteto. Družboslovni univerzitetni programi bi bili težavnostno izenačeni z naravoslovnimi in družboslovje ne bi bilo polno neuporabnih diplomantov, ampak bi se ti ljudje raje odločili za kak drug, lažji program in bi njihov papir to tudi odražal.
Matthai> Z razvojem se v Sloveniji ukvarja le peščica.
Meni se zdi, da je to predvsem posledica, ne pa vzrok.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Daedalus ::
Naravoslovci pač posvečajo večino svojega časa naravoslovnemu delu.
Tud odkritje napitka za večno mladost ti ne pomaga kaj dosti, če ga ne znaš prodat. Kapitalizem, FTW. Brez kančka ironije, namreč. Če se ne znaš tržit, si lahko genij, pa nimaš nič od tega. Lahko te komot prehitijo za pol manj sposobni, ki se znajo tržit. To bo počasi moglo tud slovensko naravoslovje spoznat - ker delo, ki je zaprto za zidove fakultete, je prej kot ne samo sebi namen.
Tud odkritje napitka za večno mladost ti ne pomaga kaj dosti, če ga ne znaš prodat. Kapitalizem, FTW. Brez kančka ironije, namreč. Če se ne znaš tržit, si lahko genij, pa nimaš nič od tega. Lahko te komot prehitijo za pol manj sposobni, ki se znajo tržit. To bo počasi moglo tud slovensko naravoslovje spoznat - ker delo, ki je zaprto za zidove fakultete, je prej kot ne samo sebi namen.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Marčevski napad na RSA kompromitiral žetone SecurIDOddelek: Novice / Varnost | 13253 (11204) | MyotisSI |
| » | Stephen Hawking bo obiskal Slovenijo (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 11016 (6861) | sidd |
| » | RazvlaževanjeOddelek: Loža | 5585 (4022) | Tic |
| » | Univerze in njih spletne straniOddelek: Loža | 1910 (1427) | Mr_Globus |
| » | Pipin odprti termin: DrupalOddelek: Novice / Kiberpipa | 4067 (3354) | kondratiev |