Slo-Tech - Marsikod po svetu so konci tednov, popoldnevi z družino in prijatelji ter brezskrbni prazniki zaradi delovnega ritma relikt preteklosti. Svet zase so tudi znanost in raziskave, kjer zaradi hude dirke za objavami in točkami meja med delom in prostim časom izginja. V ugledni reviji BMJ so objavili rezultate raziskave, v kateri so analizirali skoraj 50.000 oddanih člankov in 76.000 recenzij glede na datum in uro oddaje v reviji The BMJ in BMJ Open. Rezultati kažejo, da je za veliko raziskovalcev delovni čas razpotegnjen na 168 ur na teden, obstojijo pa tudi velike razlike med državami. Največ časa delajo Kitajci, najbolje pa delo in zasebno življenje ločujejo Skandinavci.

Ovrednotiti, kdaj posamezni raziskovalci delajo, je pogosto nemogoče - razen na slovenskih inštitutih, kjer so izjemno navdušeni nad elektronskim beleženjem prisotnosti na delovnem mestu - zato so v pričujoči raziskavi kot indikator vzeli oddajanje člankov in recenzij. To je tudi ena izmed omejitev študij, ki se je...

Slo-Tech - Kakovost znanstvenih člankov se zagotavlja z recenzentskim sistemom, o katerem smo že precejkrat pisali. Načeloma plemenito opravilo založniki in uredniki pričakujejo od znanstvenikov brez plačila, pri čemer so recenzenti lahko v konfliktu interesov, na tesnem s časom ali zgolj nesramni. Zamisel je preprosta in je v nekih drugih časih odlično delovala - urednik prejete članke pošlje nekaj strokovnjakom s področja, ki podajo mnenje in predloge za izboljšave, pri čemer avtor njihove identitete ne pozna. Na ta način se zagotavlja višja kakovost dela in iztrebi slabo znanost. Žal se je sistem izrodil. Večina znanstvenikov ima izkušnje z recenzentskimi mnenji, za katera je od daleč jasno, da so jih pisali nekompetentni ali pa samo zlobni posamezniki, ki so članek želeli sestreliti. Recenzent 2 ima celo svojo stran na Facebooku.

Zato je bil skrajni čas, da nekdo objektivno pogleda, ali je recenzentski sistem res slab.V PeerJ so objavili rezultate raziskave, v kateri so analizirali...

Nature - O recenziranju znanstvenih člankov (peer-review) je bilo prelitega že toliko črnila, da bi težko povedali kaj novega. Zato se je glavni urednik znanstvene revije s področja organske sinteze Synlett Benjamin List odločil, da bo zamenjal klasično recenziranje z množičnim. Rezultati so navdušili.

Ni raziskovalca, ki ne bi imel slabih izkušenj s sistemom recenziranja, kot obstaja trenutno. V teoriji zveni dobro - urednik prejme članek, ki ga posreduje dvema ali trem strokovnjakom s področja, ki ga preberejo in podajo anonimne komentarje, kaj je treba popraviti in ali je sploh primeren za objavo. V praksi pa je sistem pokvarjen in za vse sodelujoče predstavlja muko. Avtorji na trnih več mesecev čakajo...

Nature - Že stara prevara v znanosti očitno še vedno deluje, so na lastni koži ugotovili pri založniku Springer Nature (maja sta se združila Springer in večji del Macmillana, ki izdaja revije iz skupine Nature). Zaradi nepravilnosti pri recenzijah so umaknili 64 člankov, za katere so si avtorji recenzente izmislili, recenzije pa napisali kar sami.

V ogromni večini revij je postopek objave člankov ustaljen. Avtorji uredniku pošljejo rokopis članka skupaj s spremnim pismom, v katerem morajo predstaviti pomembnost in vpliv dela ter navesti nekaj potencialnih recenzentov, ki bi lahko pregledali rokopis (peer review). Nenapisano (ponekod pa kar napisano) pravilo je, da recenzentje ne smejo...

Nature - Založnik revij iz skupine Nature (NPG) je danes sporočil, da bodo odslej vsi članki brezplačno dostopni na internetu. Dostop bo omejen, saj ne bo dovoljeval kopiranja ali tiskanja, a je to še vedno boljše kot nič.

O založnikih znanstvenih revij je bilo na naših straneh prelitega že mnogo črnila. Glavni problem so drage naročnine, ki jih založniki zaračunavajo knjižnicam, in nerazumno visoke posameznih člankov, če revije nimamo naročene. Cene niso javne, ker se vsaka knjižnica in univerza pogaja z založnikom, ki potem ceno prilagodi njeni velikost in finančnemu položaju, a že kratek sprehod po Supervizorju razkrije, da gre za naročnine samo z ljubljanske univerze več stotisoč evrov letno. Zlasti v...

Slo-Tech - Posledice objavljenih in kasneje umaknjenih člankov o novem načinu priprave matičnih celic, za katera se je izkazalo, da sta prevari, so obsežne. Umik člankov je bil še najmanjša nevšečnost, saj so se Japonci odločili kar reorganizirati celoten Center za razvojno biologijo v Kobeju (CDB) v RIKEN-u, kjer je potekala glavnina raziskave.

Akademska kariera Haruko Obokata, ki je bila prva avtorica člankov in je potvarjala podatke v njiju, je več ali manj zaključena. Zaključena pa je tudi življenjska zgodba 52-letnega Yoshikija Sasaija, ki je minuli mesec storil samomor. Sasai je bil soavtor spornih člankov, in sicer je bil pri enem celo kontaktna oseba (corresponding author), v CDB-ju pa je...

Nature - Na teh straneh smo že večkrat pisali o spornem ravnanju, ki ga zasledimo v akademskih vodah in sega od še najbolj nedolžnega nepotrebnega citiranja (da bi si zvišali možnost objave članka) do hudih finančnih prevar pa vse do absurdnih objav nesmiselnih člankov. Cyril Labbé z Univerze Joseph Fourier v Grenoblu je sestavil računalniški algoritem za odkrivanje nesmiselnih računalniško generiranih člankov, ga pognal skozi povzetke s konferenc (proceedings) iz let 2008-2013 in našel 120 popolnoma nesmiselnih člankov. Ti niso bili objavljeni v kakšnih obskurnih revijah, ampak večinoma pod okriljem IEEE, manjši del pa v Springerjevih publikacijah.

Kot je znano, sestaviti nesmiseln znanstveni članek ni posebno težko, še zlasti od leta 2005, ko so na MIT-u pripravili SCIgen. Gre za orodje, ki...

XvsXP - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenega sveta, ki mu vladajo popolnoma isti vzgibi kakor v ostalih sferah življenja. Znanstvena odličnost še zdaleč ni edini in mnogokrat niti najpomembnejši faktor, ampak se tu skriva še cel kup drugih. Po zadnji kritiki kakovosti in recenzije člankov, se bomo danes spet obregnili ob založnike in avtorske pravice znanstvenikov.

O založbi Elsevier, ki ima pod svojim okriljem kopico uglednih znanstvenih revij, je bilo prelitega že mnogo črnila, tudi bojkot je bil način upora. Če smo pošteni, Elsevier ni edini založniški orangutan, le eden največjih in najbogatejših je...

Slo-Tech - V znanosti se danes soočamo s hudo inflacijo vsega mogočega razen sredstev. Napihujejo se nazivi, olepšujejo se raziskave, povečuje se število objavljenih člankov in prijavljenih projektov, čeprav kakovost temu ne sledi. Konkurenca je kruta in vrednotenje raziskovalnega dela izključno po objavah (pri nas je situacija še malo bolj okorna, saj šteje le število objav, normirano s faktorjem vpliva revije) je pripeljalo tudi do vprašljivih praks.

Po eni strani to vidimo z naraščanjem števila umaknjenih člankov, za katere so po objavi ugotovili hude...