Yoshiki Sasai
Akademska kariera Haruko Obokata, ki je bila prva avtorica člankov in je potvarjala podatke v njiju, je več ali manj zaključena. Zaključena pa je tudi življenjska zgodba 52-letnega Yoshikija Sasaija, ki je minuli mesec storil samomor. Sasai je bil soavtor spornih člankov, in sicer je bil pri enem celo kontaktna oseba (corresponding author), v CDB-ju pa je bil pomočnik direktorja in glavni favorit za prevzem mesta direktorja. Toda po umiku člankov se je znašel pod hudim pritiskom.
RIKEN je ustanovil poseben odbor, ki je preiskal incident in ugotovil, da da je v CDB nadzor pomanjkljiv, gonja za objavami (publish or perish) pa je odigrala pomembno vlogo pri celotnem incidentu. Drugi odbor se ukvarja z vprašanjem reorganizacije oddelka, tretji odbor pa bo izrekel disciplinske ukrepe za vpletene, ki jim bodo dokazali nepravilnosti. Sasai je bil kot soavtor seveda v preiskavi, čeprav sploh ni nujno, da je za nepravilnosti vedel. Kot kaže, je namreč Obokata delovala sama. Kakorkoli že, 5. avgusta se je Sasai obesil na svojem domu.
V RIKEN-u medtem še vedno dela tudi ekipa znanstvenikov, ki poizkuša ugotoviti, ali je opisana metoda STAP sploh ponovljiva. Ducatom laboratorijev po svetu metode ni uspelo ponoviti.
Izvedeli smo, da je Obokata poskusila objaviti članke v vseh revijah svete trojice (Nature, Cell, Science), a sta prvi dve članka zavrnili. Korespondenco med revijo Science in Obokato je objavil Retraction Watch. Vsi trije recenzentje so poudarili, da so rezultati v nasprotju s trenutno veljavno dogmo o dediferenciaciji celic, zato je treba za objavo rezultatov priskrbeti največjo možno stopnjo potrditve. V člankih so bili ključni aspekti opisani površno in neponovljivo, hkrati pa so zanemarili nekaj drugih razlag, ki bi prav tako ustrezale eksperimentalnim podatkom in ne postavljajo tako radikalnih idej. Avgusta 2012 je tako Science zavrnila članka.
Članek je bil zavrnjen tudi v Cell, kjer korespondenca ni znana. Zanimiva pa je tudi korespondenca med avtorica člankov in urednikom revije Nature, ki je članka objavila. Tudi tu so recenzentje izpostavili pomanjkljivo interpretacijo podatkov in potrebo po dodatnih eksperimentih, ki bo potrdili ali ovrgli navedbe v članku. Zapisali so, da so zatrjevani izsledki "prelomni", "zelo provokativni" in "resnično izredni", ter ponovno izpostavili zelo površen opis metod in neskladnosti v podatkih.
Kljub zavrnitvi aprila 2013 sta bila članka decembra istega leta objavljena. Ni jasno, v kolikšni meri sta bila objavljena članka spremenjena in popravljena.
Ob tem velja poudariti, da preliminarna zavrnitev članka v postopku recenzije (peer review) ni nič nenavadnega. Zelo veliko člankov namreč ob predložitvi naleti na odziv, v katerem recenzentje terjajo manjše popravke (minor revision), večjo spremembo (major revision) ali dopolnitve. Običajno je, da se dodatne raziskave oziroma popravki rokopisa izvedejo in članek ponovno predloži. V postopku pregleda se ne preverja resničnost rezultatov, ker bi to pomenilo ponavljanje vseh eksperimentov, kar ni mogoče, ampak jasnost napisanega, logična pravilnost, konsistentnost, uporabljene metode, interpretacije rezultatov ipd. Samo izjemni rezultati, kot so bili predstavljeni v tem članku, se neodvisno ponavljajo po objavi članka.
Svet se vrti dalje in v Cambridgeu so pri raziskavah matičnih celic odkrili, kako lahko človeške celice ponastavijo nazaj v stanje pred diferenciacijo. Članek so objavili v Cell.
