Slo-Tech - Moderatorji vsebin na YouTubu morajo ob začetku opravljanja dela podpisati dokument, da so seznanjeni, da lahko to delo povzroči posttravmatsko stresno motnjo (PTSD). V dokumentu jasno piše, da bodo pri opravljanju dela izpostavljeni tudi vznemirjajočim vsebinam, ki lahko vplivajo na duševno zdravje in vodijo do nastanka PTSD. To zadnje je obkroženo in zapisano v mastnem tisku, da ne bi bilo nobenega dvoma o seznanitvi.

O posledicah službe moderiranja na zdravje smo že pisali na primeru Facebooka. Decembra lani je The Verge objavil rezultate preiskave, kako je videti svet moderatorjev na Googlu in YouTubu. Ta opravila večinoma zaupajo zunanjim partnerjem, ki zaposlujejo lastno delovno silo. Za Google večino moderiranja opravijo v teksaškem Austinu. Od vsega delovnega časa morajo pet ur dnevno gledati nasilne videoposnetke. Delo opravljajo večinoma priseljenci z Bližnjega vzhoda, ki za moderiranje vsebin ekstremnega nasilja zaslužijo 37.000 dolarjev na leto bruto. Povprečna plača v...

Google - Google je razkril število zahtev po razkritju podatkov uporabnikov, ki so jih prejeli v drugi polovici minulega leta. To polletno počno že od leta 2009 in trend se z eno samo izjemo še ni spremenil. Vsako polletje je teh zahtev več.

V zadnjem polletju, za katerega imamo sveže podatke, torej od julija 2015 do decembra 2015, so prejeli 40.677 zahtevkov, ki so se nanašali na 81.311 uporabniških računov. To je 18 odstotkov več kot polletje pred tem in največ v zgodovini. Z naskokom največ zahtev prihaja iz ZDA, od koder jih je bilo 12.523. Google je vsaj nekaj podatkov poslal na podlagi 79 odstotkov zahtev. Na drugem mestu je Nemčija s 7491 zahtevki in 57-odstotno uspešnostjo, sledijo pa Francija, Velika Britanija in Indija. Na...

BBC - Lanska razsodba Evropskega sodišča je pošteno otežila življenje upravljavcem iskalnikov, saj morajo obravnavati zahtevke evropskih državljanov, da iz svojih iskalnih rezultatov izbrišejo povezave do člankov, ki podajajo neresnične, irelevantne in zastarele informacije o ljudeh. Pravica do pozabe za zdaj velja le v Evropi za evropske državljane, a jo bo Google očitno moral kmalu razširiti na cel svet, pri čemer Google seveda ni izjema niti edini. Redno beremo o številu zahtevkov in drugih statističnih parametrih, teže pa je pridobiti informacijo, kaj dejansko je odstranjeno z iskalnih rezultatov.

Ko je BBC lani ugotovil, da je Google pozabil njihov prvi članek, je bil odziv pričakovan. Članek je postal velik hit, prebralo pa ga je še več ljudi, kot bi ga sicer...

Wikipedia - Tudi Wikipedija se je pridružila stranem, kot sta na primer Google in Facebook in ki izdajajo poročilo o transparentnosti. K temu jih je spodbodla nova evropska zakonodaja (oziroma njeno tolmačenje), ki od iskalnikov znotraj EU zahteva možnost odstranitve iskalnih rezultatov. Ker je nekaj odstranjenih povezav tudi na članke v Wikipediji, so se odločili, da izdajo svoje prvo poročilo o transparentnosti.

Pri tem ne gre samo za odstranitev povezav z Googlovih rezultatov iskanja, kar je bil povod za to odločitev. Vseeno pa velja omeniti, da je Google med 91.000 zahtevki prejel tudi 50 takih, ki so se nanašali na strani na Wikipediji in da jih je nekaj tudi upošteval. V Wikipediji temu nasprotujejo, zato so začeli objavljati seznam vseh...

EFF - Nekoč smo verjeli, da bo internet popolnoma odprt in svoboden medij, kjer cenzure ne bo. To je mogoče veljalo prvih nekaj let, sedaj pa je nadzor nad internetom že zelo učinkovit. To velja tudi za Twitter, ki je bil v arabski pomladi eno izmed glavnih orodij upornikov, kasneje pa je postal poslušen oblastem.

Sprememba se je zgodila leta 2012, ko je Twitter objavil novo politiko, ki jo je javnost poimenovala kar minicenzura. V skladu s to politiko si Twitter pridržuje pravico, da v posameznih državah umakne vsebine, ki so nezakonite, sporne ali kako drugače neprimerne. Priznati moramo, da se Twitter trudi, saj so javno objavljeni vsi zahtevki po odstranitvi vsebin, ki jih prejmejo.

Leta...

Slo-Tech - Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je objavil še drugi in tretji del Petega poročila o podnebnih spremembah. Prvi del, ki se je ukvarjal s fizikalnim ozadjem, meritvami in trendi, so objavili lani. V drugem delu izpred dveh tednov se analizirali še vpliv s posledicami, v čisto svežem tretjem delu pa so predstavili ukrepe za zajezitev nadaljnjega dvigovanja temperature.

Drugi del je izšel konec marca, v njem pa je 679 znanstvenikov iz celega sveta pregledalo več kot 12.000 študij in strnilo vplive globalnega segrevanja, pripadajoča tveganja in prilagoditve na nove pogoje. V poročilu ugotavljajo, da se je podnebje že spremenilo, kar se kaže na vseh področjih...

Google - Google že nekaj let pridno izdaja poročilo o transparentnosti, kjer najdemo čedalje več zanimivih podatkov. Doslej je bilo tam mogoče najti število zahtevkov za odstranitev vsebin, ki so jih vložili lastniki avtorskih pravic (zaradi kršitev) in organi pregon (zaradi različnih kaznivih dejanj). Google še vedno ne objavlja podatkov o zahtevkih zvezne vlade za prisluškovanje, ker jih ne sme (lahko bi kumulativno število vseh zahtevkov), čeprav si za to prizadevajo. So pa sedaj začeli objavljati podatke o zlonamernih straneh (malware infected).

Vse od leta 2006 Google namreč škodljive ali sumljive strani označi in uporabnikom pred obiskom izpiše opozorilo. Trenutno označi okoli 10.000 strani dnevno, ki so bodisi okužene z malwarom ali izvajajo phishing. Google sedaj kaže, koliko je teh strani, koliko ljudi dnevno vidi opozorila,...

Slo-Tech - Apple, Microsoft in Facebook so po izbruhu afere Prism poizkusili rešiti, kar se je rešiti dalo, tako da so hitro objavili podatke o številu zahtevkov po posredovanju informacij. Zakonodaja ne dovoljuje niti razkritja obstoja zahtevkov obveščevalnih agencij, a so podjetja od vlade pridobila dovoljenje, da objavijo skupno število vseh zahtevkov - tako običajnih kakor tudi obveščevalnih. Google se s tem ne strinja.

Google že sedaj daje največ poudarka preglednosti, zato redno objavljajo podatke o tovrstnih zahtevkih. To je tudi razlog, da še niso pripravili poročila po aferi Prism. Google namreč pravi, da so podatki, ki jih razkrivajo, izčrpnejši od tega, kar jim vlada dovoljuje razkriti glede obveščevalnih služb. Zaradi...

Apple - Po Microsoftu in Facebooku je tudi Apple razkril, koliko podatkov so posredovali ameriškim pravosodnim organom, policiji in NSA. V polletnem obdobju od decembra lani do maja letos so prejeli 4000-5000 zahtevkov, ki so se nanašali na slabih 10.000 računov uporabnikov.

Večino zahtevkov je podala policija, ki je preiskovala tatvine, primere izginuli oseb in podobno. Še enkrat so strogo zavrnili možnost, da bi imela NSA neposreden dostop do strežnikov, po katerih bi lahko brskala brez nalogov, kot se je sprva pisalo v aferi Prism. Spomnimo, da je Microsoft v enako dolgem obdobju (druga polovica preteklega leta) prejel 6000-7000 zahtevkov (za dobrih 30.000 računov), Facebook pa okoli 9000-10.000 zahtevkov.

Še vedno čakamo...

Google - Google je objavil sveže poročilo o preglednosti, kjer pokažejo število in naravo zahtevkov, ki so jih v zadnjem polletju dobili za odstranitev vsebin iz svojih iskalnih rezultatov. Najnovejši podatki zajemajo obdobje od julija do decembra 2012 in kažejo, da se trend naraščanja števila zahtevkov povečuje. V tem času so prejeli 2.285 zahtevkov različnih vlad za odstranitev 24.179 kosov vsebine, kar je za približno tretjino več kot v obdobju pred tem. Ob tem Google ugotavlja, da se širi področje, ki ga želijo vlade in policije obvladovati, saj dobivajo čedalje več zahtevkov tudi za odstranitev politično nezaželenih vsebin.

Izpostavljajo tri pomembne točke. V zadnjem času se je več kot potrojilo število sodnih zahtevkov iz Brazilije, za kar so bile odgovorne oktobrske lokalne volitve. Kar polovica zahtevkov se je...

Google - Google je objavil redno polletno poročilo o transparentnosti, na katerem predstavijo zahtevke vladnih služb, sodišč v kazenskem postopku in drugih organov za razkritje podatkov. Tovrstna poročila v Googlu objavljajo vse od leta 2010, da bi uporabniki dobili informacijo o obsegu in pooblastilih vladnih zahtev za pridobivanje uporabniških podatkov v okviru kazenskih in predkazenskih postopkov. Doslej je Google v isto poročilo vključeval tudi podatke o zahtevkih za odstranitev ilegalnih vsebin (DMCA take-down requests), sedaj pa bodo o tem poročali ločeno.

Odkar spremljajo te podatke, število zahtevkov za razkritje uporabniških podatkov po vsem svetu raste. V drugem polletju leta 2009 jih je bilo 12 tisoč, v preteklih šestih mesecih pa že kar...

Google - Nekaj najhujšega, kar lahko zadene spletno mesto, je spust v Googlov pekel. S tem se imenuje degradiranje strani daleč na dno iskalnih rezultatov, s čimer Google kaznuje strani, ki se ne držijo poštenih smernic za rangiranje, poizkušajo goljufati ali se zgolj pretvarjajo, da ponujajo koristno vsebino. Ko stran v rezultatih enkrat potone, mora preteči precej časa, da se spet vrne na površje; v vmesnem času seveda izgubi precej obiskovalcev. Google s tem misli tako resno, da so v preteklosti kaznovali že sami sebe. Sedaj so, tudi na pritisk organizacij RIAA in MPAA, dodali nov kriterij, kdaj bodo strani kaznovane.

Strani, ki so prejele veliko zahtevkov za odstranitev vsebine (take-down...

Google - Google je objavil sveže polletno poročilo o transparentnosti na internetu, v katerem lahko najdemo podatke o zahtevkih po odstranitvi vsebin. Te pošiljajo vladne agencije iz različnih držav in v njih terjajo odstranitev politično ali pravno oporečnih vsebin, nič pa ne zaostajajo lastnikih avtorskih pravic, ki se s podobnimi zahtevki borijo proti piratstvu svojih stvaritev. Trendi so skrb vzbujajoči, sproti pa si jih lahko ogledate kar na Googlovih straneh.

Dogajanje v zadnjih šestih mesecih bi lahko povzeli z besedo rast. Objavljeni podatki sicer zajemajo obdobje od julija do decembra lani, a trendi v letošnjem letu so bržkone ostali enaki. Iz vladnih agencij največkrat prihajajo zahtevki po odstranitvi vsebin (kadar te gostujejo na Googlovih strežnikih) oziroma...

Google - Ravno včeraj smo pisali o praksi izraelskih oblasti na mejni kontroli, kjer morajo sumljivi potniki za vstop v državo razkriti svoje geslo za vstop v elektronski predal Gmail. To je taka zelo očitna in neprikrita metoda vdiranja v elektronske predale, a še zdaleč ne edina. Znano je, da imajo vse pomembnejše države (na prvem mestu so tu ZDA, Kitajska in Izrael) obsežne oddelke v svojih obveščevalnih agencijah ali vojski, ki se ukvarjajo z internetnim vojskovanjem. Vdiranje v komercialne storitve je le manj zahteven del njihovega posla. Googlu to ni všeč, zato so začeli v skladu s svojo politiko odprtosti uporabnike obveščati, kadar se tuje oblasti začnejo truditi za vdor v njihove račune.

Kako pomembna je Googlu odprtost, skušajo pokazati na več načinov. Zaradi cenzure na Kitajskem so šli na nož s kitajsko vlado in koncu preselili strežnike v Hongkong in se odpovedali cenzuri, uporabnike pa začeli opozarjati na cenzuro...