»

Indijska afera Superprevodnost

Slo-Tech - Sredi minulega meseca se je na spletnem arhivu znanstvenih člankov s širšega področja fizike (arXiv) znašel članek dveh indijskih znanstvenikov, ki opisujeta, kako sta odkrila material, ki je superprevoden pri običajni temperaturi. Sestavek še ni recenziran (peer review) in objavljen v kakšnih reviji, a v fiziki je običajno, da so prve verzije člankov dostopne na arXivu. Raziskovalca trdita, da sta uspela pri normalnem tlaku in temperaturah -37 °C (kar je za superprevodnike izredno visoko in praktično sobna temperatura) v superprevodno stanje spraviti vzorce iz zlitine srebra in zlata. Če bo odkritje potrjeno, bo to eno največjih odkritij fizike in revolucija na področju materialov in...

8 komentarjev

Podelili Fieldsove medalje, "matematične nobelove nagrade"

Slo-Tech - Na mednarodnem kongresu matematikov, ki je letos potekal v Riu de Janeiru, so podelili Fieldsove nagrade. Najvišja priznanja za dosežke v matematiki so prejeli Caucher Birkar s Cambridgea, Alessio Figalli z ETH v Zürichu, Peter Scholze z Univerze v Bonnu in Akshay Venkatesh s Stanforda. Nagrada poleg medalje vsebuje še 15.000 kanadskih dolarjev (10.000 evrov), medtem ko je na primer Nobelova nagrada vredna devet milijonov švedskih kron (900.000 evrov).

Matematiki se med naravoslovci in tehniki lahko počutijo nekoliko zapostavljene, saj za svoje dosežke ne morejo prejeti Nobelove nagrade. Preprost razlog zato je Nobelova oporoka, v kateri matematične nagrade pač ni predvidel. Špekulacij, kaj je temu botrovalo, mrgoli, a...

1 komentar

Švedska, ki se pridružuje boju za odprto znanost, odslovila Elsevier

Elsevier želi prek raziskovalcev pritisniti na švedsko knjižnico.

Slo-Tech - Ta teden so raziskovalci na švedskih univerzah in inštitutih, ki jim dostop do znanstvenih člankov zagotavlja Švedska narodna knjižnica, pri branju člankov v Elsevierjevih revijah dobili obvestilo, da nimajo več dostopa do člankov, objavljenih po 1. juliju. Švedska je tako naslednja v vrsti držav, ki je zaradi astronomsko visokih naročnin odpovedala Elsevierjeve naročnine, kar so pred poldrugim letom storili tudi Nemci.

V znanosti se odličnost raziskovalcev žal v veliki meri s kakovostjo revij, v katerih so uspeli objaviti članke. Definicija kakovosti revije je problematična, a pomemben dejavnik je faktor vpliva, ki poenostavljeno povedano pove, kako pogosto se objavljen članek v naslednjih dveh letih citira. Ker je znanstvena odličnost ključ za...

75 komentarjev

Elsevier od Sci-Huba in Libgena zahteva 15 milijonov dolarjev

Slo-Tech - Eden največjih založnikov znanstvenih revij Elsevier v tožbi zoper Sci-Hub in LibGen zahteva 15 milijonov dolarjev odškodnine, ker omenjeni strani ponujata nezakonit dostop do znanstvenih člankov. Sci-Hub in LibGen nista klasični piratski spletni strani, temveč orodji za dostop do člankov, do katerih dostop založniki drago zaračunavajo, s čimer se mnogi raziskovalci ne strinjajo.

O problemu smo večkrat na dolgo in široko pisali, zato zgolj na hitro povzemimo. Znanstveniki morajo svoje delo objavljati v uglednih revijah, ker se tako meri njihova uspešnost in je od tega odvisno financiranje. Skoraj vse ugledne revije pa izdajajo založniki, ki za dostop do člankov zaračunavajo astronomske naročnine, iz česar kujejo visoke dobičke....

6 komentarjev

Polstoletna znanstvena prevara proizvajalcev sladkorja

Slo-Tech - Raziskovalci z University of California so v arhivih Sugar Association izkopali dokumente iz 50. in 60. let minulega stoletja, ki dokazujejo, da so trije ugledni raziskovalci s Harvarda tedaj prejemali nerazkrito financiranje Sugar Assocation (tedaj pod imenom Sugar Research Foundation, SRF), v zameno pa objavljali pristranske znanstvene članke o neškodljivosti sladkorja. Zgodbo je objavil JAMA Internal Medicine, ki ga izdaja American Medical Association in sodi med najuglednejše medicinske revije. Na prvi pogled prazgodovinske ugotovitve so še kako relevantne danes, ker so vplivale na pol stoletja prehranskih smernic in so - brez pretiravanja - raziskovalci s svojim početjem vplivali na prehranjevanje več milijard ljudi...

121 komentarjev

Sci-hub: znanstveni pirate bay pod žarometi

Slo-Tech - Nekoliko v senci velikih bitk, ki jih RIAA, MPAA, BSA in druge cehovske organizacije lastnikov avtorskih pravic bijejo proti The Pirate Bayu in ostalim stranem, ki omogočajo nelegalno razpečevanje avtorsko zaščitenih vsebin (glasbe, filmov, programov), poteka velik boj tudi v znanstvenem svetu. Tu je razlika med legalnim in legitimnih še nekoliko večja, raziskovalci, znanstveniki in financerji pa imajo popolnoma drugačen interes kot založniki. In vmes stoji robinhoodovski Sci-Hub ali pirate bay znanstvenega sveta. Ta se je sedaj znašel v središču medijske pozornosti, kar bo trenutni status quo nagnilo v eno ali drugo stran.

Daljšo predzgodbo smo na naši strani opisovali že na dolgo in široko, zato na kratko povzemimo. V romantičnih časih, ko je...

42 komentarjev

Nature odpira dostop do vseh člankov

vir: Nature
Nature - Založnik revij iz skupine Nature (NPG) je danes sporočil, da bodo odslej vsi članki brezplačno dostopni na internetu. Dostop bo omejen, saj ne bo dovoljeval kopiranja ali tiskanja, a je to še vedno boljše kot nič.

O založnikih znanstvenih revij je bilo na naših straneh prelitega že mnogo črnila. Glavni problem so drage naročnine, ki jih založniki zaračunavajo knjižnicam, in nerazumno visoke posameznih člankov, če revije nimamo naročene. Cene niso javne, ker se vsaka knjižnica in univerza pogaja z založnikom, ki potem ceno prilagodi njeni velikost in finančnemu položaju, a že kratek sprehod po Supervizorju razkrije, da gre za naročnine samo z ljubljanske univerze več stotisoč evrov letno. Zlasti v...

3 komentarji

Elsevier: ne razpečujte oblikovanih člankov

vir: XvsXP
XvsXP - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenega sveta, ki mu vladajo popolnoma isti vzgibi kakor v ostalih sferah življenja. Znanstvena odličnost še zdaleč ni edini in mnogokrat niti najpomembnejši faktor, ampak se tu skriva še cel kup drugih. Po zadnji kritiki kakovosti in recenzije člankov, se bomo danes spet obregnili ob založnike in avtorske pravice znanstvenikov.

O založbi Elsevier, ki ima pod svojim okriljem kopico uglednih znanstvenih revij, je bilo prelitega že mnogo črnila, tudi bojkot je bil način upora. Če smo pošteni, Elsevier ni edini založniški orangutan, le eden največjih in najbogatejših je...

19 komentarjev

Spet o faktorju vpliva in citatih

Slo-Tech - Afera, ki je nedavno izbruhnila zaradi ugotovljenih manipulacij faktorja vpliva nekaterih znanstvenih revij, je priložnost za osvetlitev tega problema in vnovičen razmislek. Faktor vpliva se izračunava za vsako resno znanstveno revijo, kar počne Thomson Reuters. Izračuna se tako, da se v začetku leta i+1 pogleda, koliko člankov iz leta i je citiralo v tej reviji objavljene članke v letih i-2 in i-1. O smiselnosti tega početja je bilo prelitega že ogromno črnila, tudi na naši strani. Glavni problem je, da z enakimi vatli merimo različne znanstvene discipline, ki imajo svoje zakonitosti glede citiranja in časovnega zamika med objavo in citiranostjo. Na primer, biokemijski članki imajo običajno veliko...

10 komentarjev

Lažnive znanstvene revije molzejo avtorje

The New York Times - Večkrat smo že pisali o težavah, ki pestijo moderni svet znanosti, kjer je edino zveličavno merilo uspeha število objav in njihova citiranost. To vzpodbuje številne nepoštene prakse: od izsiljevanja založnikov, ki dobro vedo, da z revijami z visokim faktorjem vpliva v rokah držijo ključe do akademskega uspeha, in to izkoriščajo za prodajo nesramno dragih naročnin (protistrup se zdi preprodaja gesel), do nečednega početja samih znanstvenikov. Prevare niso neznane, tako da smo že pisali o enostavnosti objave nesmiselnih člankov, vedno večjem številu umaknjenih člankov zaradi odkritih nepravilnosti v znanstveni metodi in celo samorecenziranju člankov. Še ena velika past, ki preži na nič hudega sluteče avtorje, pa so prevarantske revije...

3 komentarji

Episciences: objavljanje znanstvenih člankov brez založnikov

Projekt vodi Jean-Pierre Demailly

Nature - Na naši strani smo že večkrat pisali o tegobah v akademiji, ki zadevajo objavo znanstvenih člankov in predvsem žafransko drage revije (glej spodnje povezave). Največ točk pač prinesejo objave v uglednih revijah z visokim faktorjem vpliva (IF). Naročnina na te revije še zdaleč ni poceni, zato se že nekaj let na glas razmišlja, kako bi založnike odstavili od kosa pogače. Doživeli smo tudi že bojkote najbolj pohlepnih založnikov.

Problem je v osnovi zelo enostaven. Članke brezplačno napišejo raziskovalci (v bistvu ne brezplačno, ampak jih financirajo...

5 komentarjev

Z analizo dogajanja na Wikipediji do napovedi o uspešnosti filmov

Guardian - Z interneta oziroma podatkov, ki jih ljudje delijo prek interneta, se da izluščiti marsikatero napoved, o čemer smo že pisali. Google Trends je aplikacija, ki kaže pogostost iskanja po posameznih ključnih besedah, in že leta 2008 so ugotovili, da je z analizo teh besed mogoče zelo točno napovedati, kdaj bo kod izbruhnila gripa. Zanimiva je tudi letošnja raziskava, v kateri so odkrili, da je naravnanost državljanov neke države v prihodnost (približek zanjo je število iskanj s ključnimi besedami prihodnjih let) močno korelirana z bogastvom te države. Naslednje vprašanje je, ali bi se dalo z merjenjem internetnega navdušenja...

12 komentarjev

Kako objaviti nesmiseln znanstveni članek

SCIRP - Marcie Rathe z Univerze Južne Severne Dakote v Hooplu je 3. avgusta 2012 v odprto znanstveno revijo Advances in Pure Mathematics poslal članek s področja teoretične matematike s hudo učenim naslovom, ki ga zaradi kmalu očitnih razlogov ne bomo prevajali (Independent, Negative, Canonically Turing Arrows of Equations and Problems in Applied Formal PDE). Le deset dni pozneje, kar je za matematične članke zelo hitro, so v reviji članek sprejeli v objavo in avtorju poslali kratek seznam pripomb, po katerih naj članek pred objavi malo popravi. Pripombe so bile površinske narave, nanašale so se na povzetek,...

12 komentarjev

Rezultati javno financiranih raziskav v Veliki Britaniji odslej javno dostopni

Elsevier je eden glavnih krivcev za revolt.

vir: Nature
Nature - Počasi se premikajo stvari na področju znanstvenih revij, kjer trenutno vladata divji kapitalizem in kaos. Založniki revij, ki praktično vse delo brez plačila naložijo akademikom (pisanje članka, predlaganje recenzentov, recenziranje se opravijo brezplačno), potem za dostop do revij mastno zaračunavajo (zaradi česar tudi preprodaja gesel ni nič neobičajnega). Naročnine na posamezno revijo ali pakete nekega založnika gredo v stotisoče evrov letno na inštitucijo, kar načenja proračune tudi najbogatejših univerz. Tehniška univerza München in Univerza Harvard sta zgolj najodmevnejši imeni, ki...

12 komentarjev

Münchenski TUM bo z naslednjim januarjem odpovedal naročnino na Elsevierjeve revije

Technische Universitaet München trenutno velja za najboljšo nemško tehnično univerzo, tretjo v Uniji in 29. v svetu.

vir: Hacker News
Hacker News - Kot kaže, je imel profesorski zbor oddelka za matematiko pri ugledni nemški Tehnični univerzi v Münchnu dovolj Elsevirjevega navijanja cen in združevanja strokovnih revij v še dražje pakete: z januarjem naslednje leto, ko poteče njihova obstoječa pogodba, več ne mislijo obnoviti naročanja na njihove matematične in druge strokovne zbornike.

Poteza sledi širšemu revoltu raziskovalnih delavcev zoper drago prodajanje njihovega raziskovalnega dela, skozi pozive k bojkotu Elesevierjevih revij v dobro prostih zbornikov, kot je arXiv pri newyorški univerzi Cornell. Pozivu se je od začetka leta pridružilo že več kot 10.000 znanstvenikov, konec minulega meseca pa tudi Harward, ki sicer ne bo...

14 komentarjev

Upor proti izdajatelju strokovnih revij Elsevier

Cene Elsevierjevih matematičnih publikacij v zadnjih 15 letih.

Singularity Hub - O težavnem in dragem dostopu do znanstvenih člankov smo že precej pisali. Lani sta se na to temo pojavili dve aferi, prva s preprodajo gesel do uglednih znanstvenih revij in potem druga z MIT-jevim študentom Aaronom Schwartzem, ki se je odločil z baze JSTOR prenesti pet milijonov znanstvenih člankom in jih objaviti na p2p omrežjih v dobro ostalih študentov in raziskovalcev. Po pravi mali policijski akciji so ga dobili in zdaj mu grozi 35 let zapora.

Dogodka sta opozorila na širši in sistematični problem zaslužkarstva iz naslova preprodaje (javno financiranega) raziskovalnega dela. Številni ugledni znanstveniki so začeli pozivati k bojkotu velikih založnikov, posebej dansko-britanskega giganta Elsevier. Motilo ji je, da navija cene revij (povprečno 8% rast na leto, glej...

34 komentarjev