Slo-Tech - Dve leti nazaj, ko se je Nova Zelandija spravljala novelirat svoj patentni zakon, je v državi nastopila vidna javna debata o tem, kaj naj naredijo s programskimi patenti. Večina domače industrije si je želela, da programske opreme ne bi bilo mogoče patentirati, in vlada je naposled popustila ter umaknila svoj izvorni amandma, s katerim bi programsko opremo (pod psevdonimom "embedded software") izrecno vključili v seznam patentabilnih izumov. Omenjeni amandma so spisali lobisti tujih tehnoloških gigantov, ki bi tudi največ pridobili z ohranitvijo/ojačitvijo zaščite svojega IP portfelja.

Zdaj, dve leti kasneje, so jo s tega seznama izrecno izvzeli in programsko kodo klasificirali kot...

Techdirt - O patentih smo v zadnjih letih veliko pisali, predvsem o njihovih smiselnosti na določenih področjih (npr. programska oprema, poslovne metode) in škodi (tožbah, visokih licenčninah, pravni negotovosti), ki jo povzroča trenutno široko oz. maksimalistično tolmačenje patentabilne materije. A vedno je bilo precej jasno, da je ideja za njimi v nagrajevanju izumiteljev za širjenje ravni tehničnega napredka, skozi objavo patentne vloge. Tako so korist od izuma imele tudi druge organizacije in posledično širša družba, bodisi že med trajanjem patenta (preko licenciranja) bodisi po poteku trajanja, ko je izum postal javna last.

A kot kaže, določene interesne skupine pridno delajo na tem, da bi patentne vloge ostale čim dlje skrite (tajne) pred očmi konkurence in javnosti. Ameriški...

The New York Times - Samo letos smo v nesrečni kategoriji Tožbe spisali več deset novic, veliko večino teh o tožarjenju okoli patentov in drugih pravic intelektualne lastnine. V industriji jasno raste zavedanje, da patenti le še v manjši meri služijo spodbujanju izumiteljstva, vendar se za zdaj odzivajo bolj s kopičenjem patentnih svežnjev kot z resno željo po reformi sistema. ZDA so avgusta sicer sprejele patentno reformo (America Invents Act), vendar v njej ni bilo nič vsebinsko bistvenega, to pa predvsem zato, ker so farmacevtski in odvetniški lobiji dovolj napolnili denarnice kongresnikov (oz. so bili pri tem bolj prepričljivi od lobijev tehnoloških...

Bloomberg - Google je že pred časom napovedal, da bo potrebujejo čvrst in velik patentni portfelj, ki bo služil kot obramba pred tožbami patent trollov. Ogromno število patentov so dobili s prevzemom Motorole, približno tisoč pa so jih avgusta odkupili od IBM-a, kažejo včerajšnji podatki Patentnega urada.

Že 17. avgusta je Google od IBM-a odkupil 1023 patentov, je včeraj potrdil Googlov tiskovni predstavnik Jim Prosser. IBM prenosa ni komentiral, prav tako pa obe podjetji molčita o ceni in drugih pogojih kupčije.

Vse skupaj kaže, da je Google zelo resno vzel namero o izgradnji arzenala patentov. Od Motorole pričakujejo več kot 17 tisoč patentov, od IBM pa torej še tisoč zelo pomembnih. O živahnosti trga patentov priča tudi prodaja...

Techdirt - S patenti na mobilno telefonijo je vse večji križ; saj tožarijo oz. grozijo že skoraj vsi in vse; Apple se daje z vodilnima proizvajalcema Android napravic s Samsungom in HTC-jem, Microsoft pa že zdaj več zasluži s vsakim HTC androidom kot s svojim Windows Mobile ($5/kos), med 10 in 15 dolarjev si želijo tudi od Samsunga; z ne več najboljše storječo Nokio pa so...

Slo-Tech - Novozelandska vlada je leta 2000 začela revizijo patentnega zakona (1953), z namenom prilagoditve družbenim in tehnoloških spremembam v zadnjih 50 letih. Zadnje še odprto vprašanje je zadevalo patentiranje računalniških programov (ti. softwerski patenti) in na tej fronti je njihov parlament lani tega časa sprejel še kako dobrodošlo odločitev, da računalniških programov ni mogoče patentirati. Vse to se je zgodilo kljub ostremu nasprotovanju mednarodnih konzorcijev.

Istočasno so v spremenjeni zakon zapisali, da je izume, ki zgolj vključujejo (embed) računalniške programe, načeloma še vedno mogoče patentirati. Da se te ti. "z računalnikom izvedene izume" (Computer-implemented inventions aka CII) ne bi uporabilo kot stranska...

Slo-Tech - Medtem ko slovenska državna uprava načrtuje prehod na oprto kodo za kar 80% računalnikov do leta 2015, or so we hope, Švicarji ostajajo zvesti Microsoftu. Njihov Zvezni urad za stanovanja in logistiko pri Ministrstvu za finance je lani podaljšal pogodbo za dobavo programske opreme z Microsoftovim zastopnikom za 32 milijonov evrov (oz. slabih 50 tisočakov na vsakega od 670 zaposlenih), seveda brez javnega vabila k dajanju ponudb. Povabljeni so bili le dotedanji dobavitelji, kar sicer tudi pri nas ni sporno.

Na odločitev se je pritožilo kar 18 odprtokodnih dobaviteljev, vendar jih je julija lani upravno sodišče zavrnilo, ker naj ne bi imeli pravnega interesa. Po besedah sodišča bi se lahko pritožili le dobavitelji Microsoftove opreme, saj je razpis (v skladu z odločitvijo tamkajšnje vlade) povpraševal zanjo, odprtokodni ponudniki pa sploh niso v položaju, da bi jo dobavili. S tem se je sodišče izognilo odločanju o vprašanju, ali je odločitev za Microsoftovo opremo pravilna.

Par...

Slo-Tech - Skoraj deset let nazaj so Googlovci vložili patentno prijavo z naslovom "Sistem za privabljanje uporabnikov na spletno stran" (op. prev.), ki v osnovi opisuje menjavo logotipa ob posebnih priložnostih. No zdaj so ga končno dobili.

Posledično bodo druga spletišča morala prenehati z menjavo svojih logotipov (božičkova kapica, na logotipe lepiti povezave z razlago, ali uporabiti audio/video klipe v ta namen), ali plačati licenčnino, v koliko bo Google seveda od njih to zahteval.

Zgodba lepo izpostavlja šibke točke sedanje patentne ureditve - od nerazumno dolgih rokov, pa do izdajanja patentov na preveč splošne in abstraktne reči, kot so poslovne metode in programska oprema. Vsako podjetje z dovolj globokim naborom patentov lahko zahteva licenciranje oz. prenehanje prodaje za praktično vsak izdelek na trgu. Microsoft se je ravno...

Slashdot - Zgorni dom ameriškega Kongresa je ta torek zvečer s 95 glasovi za in 5 proti potrdil potrdil America Invents Act. Zakon sicer ne spreminja substance patentne zakonodaje (kaj je mogoče patentirati), vseeno pa v pomembni meri modernizira patentni postopek in delovanje Zvezne patentne pisarne (PTO). Tej namreč že nekaj let primanjkuje denarja za nove kadre, posledično pa so pridelali zaostanek 700 tisoč patentnih vlog, pri čemer od vloge do patentna v povprečju mine tri in pol leta (oz sedem, če se kdo pritoži).

Patentni pisarni naj bi bilo zdaj lažje ugotavljati zaporedje izumov. Odslej bo štel datum vložitve patentne prijave (first-to-file system) in ne več datum dejanskega izuma, kajti slednjega je pogosto težko in drago ugotoviti. Ta...

HotHardware - Samsung in IBM sta podpisala pogodbo o navzkrižnem licenciranju, ki jima bo omogočila uporabo patentov partnerja v svojih izdelkih. Lani sta bila IBM in Samsung prvi oziroma drugi največji dobitnik patentov v ZDA, tako da ne gre za majhno množico patentov. Podrobnosti o dogovoru niso razkrili, tako da ni znano finančno ozadje niti obseg navzkrižnega licenciranja.

Samsungov namestnik izvršnega direktorja je dejal, "da bo ta dogovor obema podjetjema pomagal pospešiti tehnološki razvoj in rast poslovanja", medtem ko je IBM-ov Ken King dejal, "da so patenti in inovacije ključna komponenta v IBM-ovi poslovni strategiji. Poleg zaščite vlaganj v raziskave in razvoj jim patenti omogočajo...

TechEye - Višje sodišče v Dublinu je včeraj razsodilo, da ponudniku dostopa do interneta (ISP) UPC Ireland ni treba identificirati in odklopiti uporabnikov interneta, ki so obtoženi širjenja in prenašanja nelegalnih datotek, ker v irski zakonodaji ni ustreznih precedensov (Irska uporablja anglosaški pravni sistem, kjer imajo precedensi oziroma sodniške odločitve bistveno večji pomen kot v kontinentalnem pravu). To pomeni, da irski ISP-ji ne bodo sodelovali v programu treh udarcev (three strikes), ki ga v Evropi promovira zlasti Francija.

Warner Music, Universal Music, Sony BMG in EMI Records so zahtevali vpeljavo sistema treh udarcev iz treh točk: neformalnega opozorila, strogega pisnega opomina in izključitve za nekaj dni, v primeru nadaljevanja kršitve pa celoletni suspenz. Največji irski ISP Eircom je ta sistem uvedel v začetku tega leta, medtem ko je UPC trdil, da ni zakonske podlage za vpeljavo tako strogega režima, zaradi česar se je znašel na sodišču proti četverici velikih založb.

...

Heise - Microsoftu je bil leta 2006 v ZDA priznan patent št. 5.758.352, ki zajema "skupni imenski prostor za dolga in kratka imena datotek". Poenostavljeno rečeno gre za de facto patent datotečnega sistema FAT z dolgimi imeni, kar je dolgo časa povzročalo preglavice Linuxu. V Nemčiji pa je patentno sodišče leta 2007 razsodilo, da omenjeni patent v Nemčiji ne more biti veljaven, ker da "ne temelji na aktivnosti z iznajdbo". Microsoft se je pritožil in dosegel svoje.

Nemško prizivno sodišče je ta teden razveljavilo prvotno odločitev patentnega sodišča. Šlo je za veljavnost patenta EP 0618540, ki ga je Evropski patentni urad podelil na osnovi izvirnega ameriškega patenta. Leta 2007 je sodišče v obrazložitvi zavrnitve zapisalo, da so patentirano metodo že leta 1991 predlagali v specifikacijah za Rock Ridge za CD-je. Prizivno sodišče je sedaj zapisalo, da ne razume tolmačenja nižjega sodišča, saj je Microsoft patentiral VFAT, ki je dolga imena uvedel premierno v Windows 95. Ta namreč shranjuje...

Groklaw - Programski patenti so najverjetneje dobili hud udarec. Zgodilo se je sicer že pred tremi meseci, a je bila novica nekako prezrta.

30. oktobra 2008 je bil v ZDA zaključen sodni proces In re Bilski, kjer je Zvezno prizivno sodišče (ki rešuje vse pritožbe v patentnih zadevah v ZDA) odločilo, da metode in druge neoprijemljive stvari ne morejo biti več kar tako patentirane, temveč da morajo patenti njuno izpolnjevati t.i. kriterij naprave ali transformacije, torej da mora biti ključen del patenta dejanska namenska naprava in/ali fizična transformacija. Čeprav patentna vloga, ki je bila predmet procesa, nima neposredne zveze s programsko opremo (gre za vlogo za patentiranje poslovne metode), proces predstavlja precedens, ki bo imel po pričakovanjih močan vpliv tudi na področje programskih patentov - ker računalnik pač ni namenska, ampak splošna naprava.

Znano je, da je bila ravno patentna zakonodaja v ZDA do nedavnega tista, ki je dovoljevala patentiranje praktično vsega, kar si lahko...

Slashdot - Microsoft trdi, da prosto programje, kot je Linux, krši vsaj 235 njihovih patentov. Zato želijo avtorske honorarje od distributerjev in programerjev, morda celo uporabnikov kot smo mi sami.

Odprtokodno programje se zadnje čase na določenih področjih predvsem zaradi svoje kakovosti precej širi, ampak Microsoft trdi drugače, saj pravijo, da je razlog za uspeh OSS njihova obsežna kršitev patentov.

Steve Ballmer trdi, da pri Microsoftu častijo in podpirajo spoštovanje intelektualne lastnine. FOSS (Free and Open-Source Software) patroni pa bodo po njegovo morali igrati po istih pravilih kot ostali.

Eben Molgen, zagovornik in pravni zastopnik FOSS-a, meni, da je programska oprema kot matematični algoritem in je tako ni možno patentirati. Dodaja, da ni vse v številu patentov, od katerih jih je v zadnjih letih ogromno nastalo pri Microsoftu. Ravno to dejstvo dviga njegovo samozavest, saj sodišče meni, da je večina novih Microsoftovih patentov nepravilnih.

Med drugim imajo fantje iz...

ZDNet - Zvezno vrhovno sodišče ZDA, države ki je najbolj radodarna pri dodeljevanju različnih, tudi programskih patentov, je vzelo pod lupo "očitnost" patentov. Ena od zahtev pri dodelitvi patenta je namreč to, da patentirani "izum" povprečnemu predstavniku stroke ni očiten. Kakšna je bila praksa do sedaj, je vsakomur ki področje vsaj malo spremlja, jasno glede na množico očitno očitnih patentov (sicer pa si lahko nekaj očitnih pogledate na tem spletnem mestu). Seveda je očitnost precej izmuzljiv pojem, posebej ko gledamo obstoječe patente - saj veste: "po bitki je lahko biti general". Sodišče si bo vzelo čas za razmislek do julija 2007, če pa bo prišlo do bistvenih sprememb glede patentabilnosti "očitnih" zadev, se bo marsikomu odvalil kamen od srca. Še originalna novica.

News.com - Po 2-eh letih preverjanja je ameriški patentni urad Microsoftu dokončno dodelil patent za njihov FAT datotečni sistem, ki bi naj bil "inovativen in neočiten".

Kaj to pomeni? Public Patent Foundation (Javna patentna organizacija), ki je skušala spodbiti podelitev patenta opozarja, da bo Microsoft morda začel pobirati licenčnine od vseh, ki uporabljajo ta datotečni sistem. To pa so nekatere distribucije Linux-a, MP3 predvajalniki, USB flash kartice, ki jih uporabljajo fotoaparati, USB ključi, in še in še...

Predsednik ameriške Public Patent Foundation, Dan Ravicher, se s to odločitvijo seveda ne strinja. Njegova organizacija je že leta 2004 trdila, da Micosoft ni izumil tega sistema, ker je bil v uporabi že preden so ga začeli uporabljati tudi oni (tim. prior art). Po njegovem mnenju je bil postopek ponovnega preverjanja patenta pristranski, saj javnost ni mogla spodbijati argumentov Microsofta. A kakorkoli že, odločitev je sedaj (v ZDA) dokončna.

Čudi me le, čemu Microsoft še...

CNet - Naslednja tehnologija, na področju katere se obetajo odmevne patentne tožbe, bo očitno XML. Firma Scientigo meni, da si lasti ključne patente ( 5842213 in 6393426), pogajanja pa so predali podjetju, katerega specializacija je vnovčevanje patentnih zahtevkov. Glede na to, kako popularen je XML zapis na praktično vseh področjih IT, bo gotovo še zanimivo. Izvorna novica.

Le kaj bi nas zabavalo, če ne bi bilo softverskih patentov?

Slo-Tech - Poiskusi sprejema direktive o patentiraju računalniško izvedenih izumov so v državah članicah EU sprožili številne reakcije javnosti. V Sloveniji se je izoblikovala Iniciativa programski patenti, ki je o vprašanju patentiranja računalniško izvedenih izumov organizirala eReferendum v okviru katerega so zbirali podpise posameznikov in podjetij za oz. proti spremembi omenjene direktive.

Za spremembo direktive se je v okviru eReferenduma zavzelo več kot 500 posameznikov in več kot 150 podjetij in drugih organizacij, proti spremembi pa je na omenjeni spletni strani glasovalo sedem posameznikov.

Ker smo na Slo-Techu želeli predstaviti mnenje koga, ki prepovedi patentiranja programsko izvedenih izumov nasprotuje, oziroma tim. programske patente podpira, smo enega izmed podpisnikov zaprosili za mnenje o patentiranju programsko izvedenih izumov. Mnenje navajamo nelektorirano in v celoti.

Slo-Tech - Evropski parlament je (danes) v sredo, 6. julija, na plenarni seji z zgodovinsko večino 648 glasov od 680 prisotnih poslancev zavrnil sprejetje Direktive o računalniško izvedenih izumih znane tudi kot Direktiva o programskih patentih.

Gre za močno zaušnico Evropski komisiji in Evropskemu svetu, ki sta si (ob prišepetavanju lobija multinacionalk) prizadevala, da bi programje v evropski uniji postalo patentabilno.

Več o dogajanju v parlamentu lahko najdete v izjavi za javnost slovenske Iniciative programski patenti. Ta si že dalj časa na vseh nivojih prizadeva informirati domačo politiko in gospodarstvo o škodljivih posledicah patentiranja programske opreme - www.patenti.si

Evropski poslanci iz Slovenije so, razen gospe Jordan Cizelj, glasovali proti. Gospa Jordan Cizelj se je glasovanja vzdržala.

Zanimivo je, da se je ravno včeraj proti programskim patentom opredelila tudi ljubljanska Fakulteta za računalništvo in informatiko!

Slo-Tech - Ne glede na to, da nekateri igrajo naravnost umazano igro, bitka proti programskim patentom v EU še traja in puška je še daleč od koruze!

Iniciativa programski patenti je tako včeraj lansirala tudi video spot, ki se sprašuje o tem kako poteka politično odločanje o EU in zahteva odgovore.

Danes pa je o odnosu do sporne direktive odločal tudi upravni odbor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS. Nasprotniki direktive so predstavili dokaze o tem, da slovenska podjetja nočejo patentiranja programske opreme. A interesi velikih in parcialni interesi članov so vseeno preprečili sprejetje stališča, ki bi bilo enako stališču večine računalniških podjetij (po vseh opravljenih statistikah, aketah, erefrendumih) - da si programskih patentov podjetja večinsko ne želijo in, da je zato potrebno direktivo popraviti. Komentar je tule.

Še vedno se lahko udeležite eReferenduma. Podpisi podjetij bodo v sledečih dneh še telefonsko preverjeni, nato pa bo referendumski seznam predan...

STA - Iz neuradnih diplomatskih virov se je izvedelo, da so za konkurenčnost pristojni ministri EU (Slovenijo je zastopal slovenski gospodarski minister Andrej Vizjak), na današnjem zasedanju v Bruslju brez razprave, pod t. i. točko A, sprejeli predlog sporne direktive o programskih patentih.

To pa še ne pomeni, da je direktiva dokončno sprejeta. Sledi namreč drugo branje direktiva v Evropskem parlamentu, nato pa ponovna obravnava na Svetu EU. Če soglasja med obema institucijama ne bo, bo najverjetneje sklican t. i. postopek sprave.

Soglasje Slovenije sporni direktivi ne preseneča, saj je minister Vizjak v parlamentu povedal, da "Ministrstvo za gospodarstvo podpira sprejem direktive, kot ga je pripravila evropska komisija. Tako pripravljen tekst direktive namreč usklajuje pravne podlage za patentiranje računalniško izvedenih izumov, saj jasno določa, kaj sodi med izume in kaj ne. Tako pripravljena vsebina direktive temelji na praksi, ki so jo za interpretacijo tovrstnih izumov razvila...

Slo-Tech - Po poročanju nosoftwarepatents.com je poljski časopis Gazeta Wyborcza objavil članek v katerem pravi, da naj bi poljske podružnice podjetij Siemens, Nokia, Philips, Ericsson in Alcatel poljskemu ministerskemu predsedniku Mareku Belki napisale pismo glede programskih patentov.

Točna vsebina pisma ni bila razkrita, časopis pa poroča, da pismo nakazuje na premislek podjetij o investiranju v Poljsko, če se bo vlada upirala legalizaciji programskih patentov v EU.

So vlade zavezane volilcem ali korporacijam?

PC World - Neorganski tehnološki vsadki v organizmih so še vedno bolj znanstvena fantasika kot resničnost, a sodeč po novem patentu, ki ga je prejel Microsoft se napajanje in delovanje raznih električnih gizmov kani preseliti na človeško telo.

Pravkar podeljeni patent namreč predvidi uporabo le enega energijskega vira (baterije) za vse naprave, ki jih bo oseba posedovala, električni tok pa se bi pri različnih napetostih in frekvencah lahko prenašal po telesu in nato po elektrodah do naprave. Prav tako bi se lahko na isti način prenašali izhodni in vhodni signali teh naprav. Tako bi lahko mobilnik, PDA, zapestna ura in radio sprejemnik vsi uporabljali isto slušalko oziroma zvočnik, kar bi zmanjšalo težo naprav in zagotavljalo večjo praktičnost. A kaj, ko bi se v tem primeru morale vse te naprave non-stop dotikati vašega telesa. PCWorld.com!

"Bolj zanimiva kot pa uporabna rešitev, ki bi jo lahko bolj učinkovito zamenjala tehnologija v stilu Bluetootha," pravi analitiki Dulaney. Na patent nas je...

Slo-Tech - Včasih imajo politiki iz različnih strank presenetljivo podobna stališča. Lojze Peterle iz NSi ima namreč o programskih patentih zelo podobno mnenje kot Majda Širca iz LDS:

Prejeli smo vaša vprašanja g. Peterletu, v povezavi s programskim patentiranjem v EU. V prilogi boste našli tekst, ki ga je sprejel Evropski parlament dne 24. septembra 2004.
G. Peterle sporoča, da bo na omenjeno problematiko še posebej pozoren, trenutno pa vam natančnejših stališč žal ne moremo dati.

Lep pozdrav,
Jean-Pierre Vonarb

Zares 'pohvalno' pa je tudi dejstvo, da so iz Peterletovega urada v prilogi poslali dokument, ki je že kar nekaj časa dostopen na internetu.

The Register - Kar je razočaranje za BSA, je morda zmaga za preprosto kmečko pamet (...): BSA je zahtevala nalog za preiskavo na naslovu Maximiliama Andersena, administratorja priljubljenega servisa kickme.to, ki 200.000 stranem ponuja krajše naslove, kot jim jih je recimo dodelil zastonjski IPP. Prizivno sodišče na Švedskem je zahtevo zavrnilo, češ da so argumenti tožnika prešibki. Agencija za boj proti piratstvu trdi, da je Andersen odgovoren za vsebino strani, katerim je dodelil 'domene', bi pa z njim želeli sodelovati -- čemur pa on odločno nasprotuje, po tej tožbi (katero namerava vrniti!) pa je to še manj verjetno.