Slo-Tech - Letos je največja mehiška univerza UNAM sprejemne izpite prvikrat organizirala prek spleta, na njih pa je sodelovalo več kot 160.000 mladih. Da ne bi goljufali, so morali na računalnike namestiti poseben brskalnik LockDown Browser podjetja Respondus, ki jim je onemogočil zapuščanje okna z izpitom, in programsko opremo za nadzor prek vgrajene spletne kamere. Univerza je uporabljala umetno inteligenco, ki je sproti preverjala, ali je na kamerah zaznati goljufanje, hkrati pa je potek izpita nadzorovalo več kot sto ljudi. Rezultat je bil kljub temu katastrofalen.

Kaj točno je šlo narobe, še ugotavljajo, a rezultati so jasni. V minulih petih letih je več kot sto točk doseglo 3,5 odstotka kandidatov, več kot sto deset točk pa 0,9 odstotka kandidatov (možnih točk je 120). Letos je bilo takih kandidatov 16,3 in 5,5 odstotka. Kako neki so bili letos kandidati toliko uspešnejši, je ugotavljajo, vsem pa je jasno, da rezultati niso verodostojni. Univerza je imenovala delovno skupino, ki je...

Slo-Tech - V vesoljskem centru Esrange blizu švedske Kirune je Evropska vesoljska agencija s podjetjem ArianeGroup na tleh uspešno preizkusila prvostopenjsko raketo Themis, ki se lahko uporabi večkrat. Gre za prototip evropske rakete, ki jo poganjata utekočinjeni kisik in metan, je 23. julija uspešno prestala preizkus, kar so javnosti sporočili z enotedensko zamudo.

Med preizkusom so simulirali predvzletno zaporedje, niso pa uporabili goriva. Namesto kisika in metana so pretakali utekočinjeni dušik, ki ne more povzročiti požara ali eksplozije. Temperature so dosegle -200 °C, kar je primerljivo s pogoji med letom. Raketo so v Esrangu začeli testirai že lani, in sicer so jo septembra postavili pokonci.

V tokratnem testu so preverjali, ali sistem pravilno deluje pod nizkimi temperaturami in visokimi tlaki. Prototip je visok 28 metrov in uporablja motorje Prometheus, ki jih je možno zagnati večkrat. Ko bo Themis prvikrat poletel, želijo z njim doseči višino 100 metrov in ga nato nadzorovano...

Slo-Tech - V Bukarešti se je končala 23. mednarodna lingvistična olimpijada, ki je potekala od 26. julija do 2. avgusta letos. Na tekmovanju so Slovenijo zastopali tudi štirje dijaki, ki pa so bili malce prekratki za medalje. Med okoli 250 nastopajočimi iz več kot 40 držav je Ela Biasizzo (Gimnazija Vič) osvojila pohvalo. Nastopili so še Lucija Kutin, Rok Lavrič (oba Gimnazija Bežigrad) in Ivan Tušek (Gimnazija Škofja Loka).

Lingvistična olimpijada od tekmovalcev terja reševanje nalog, ki so povezane z analizo in razvozlavanjem neznanih jezikov. Prireditelji vsako leto izberejo zelo izolirane jezike, ki niso znani nobenemu tekmovalcu, a to ne predstavlja ovire. Za uspeh namreč ni potrebno poznavanje več jezikov, temveč dobro znanje logike in splošnega jezikoslovja. Tudi zato je vstopnica za tekmovanje v Sloveniji uspeh na državnem tekmovanju iz logike za dijake 3. in 4. letnikov. Med letom se potem dodatno urijo, ekipa pa se izbere na izbirnem testu.

Na olimpijadi sta dva tekmovalna dneva....

Slo-Tech - Zadnje dni hekerji pospešeno kradejo bitcoine, ki jih imajo lastniki shranjene v strojnih denarnicah Coldcard kanadskega podjetja Coinkite. V firmwaru so odkrili ranljivost, zaradi katere je trivialno ugotoviti, s katerim ključem je zavarovana posamezna denarnica. Sredstva lahko lastnikom denarnic ukradejo, ne da bi denarnico sploh videli ali vanjo vdrli. Coinkite je vse stranke že pozval k takojšnjemu prenakazilu kriptovalute na druge denarnice.

Napaka se je zgodila, ko so leta 2021 izdali popravek firmwara. V njem so želeli izključiti MicroPythonov generator naključnih števil in uporabiti svojega strojnega. Pri tem pa so kodo popravili napačno, tako da knjižnic libngu ni preverjala vrednosti parametra MICROPY_HW_ENABLE_RNG, temveč le njegov obstoj. Namesto strojnega generatorja naključnih števil se je uporabljal le preprost psevdonaključni generator.

V praksi so se zato ključi pet let generirali iz 32-bitne serijske številke denarnice, točnega časa in časovnega registra....

Slo-Tech - Globalnim podražitvam konzol Xbox se ne bo izognila niti Evropa, čeprav Microsoft ob zadnji najavi še ni razkril evropskih cen. Sedaj smo vendarle izvedeli, da bodo te občutne. Konzole bodo od 33 do 50 odstotkov dražje, kar je največja podražitev konzol v zgodovini.

Modeli Xbox z 1 TB veliko shrambo bodo za 200 evrov dražji. Xbox Series S bo namesto 400 evrov po novem stal 600 evrov. Varianta Xbox Series S s 512 GB prostora bo namesto 350 evrov stala 500 evrov, kar je 43 odstotkov več. Najzmogljivejša konzola Xbos Series T z 1 TB shrambe in pogonom Blu-ray pa se s 600 evrov draži na 800 evrov, verzija brez optične enote pa s 550 na 750 evrov.

Podražitve v EU so torej precej višje kot v ZDA, kjer se gibljejo med 23 in 33 odstotkov, pri nas pa med 33 in 50 odstotki. Ameriške cene so sicer navedene brez davka, a ta na odstotkovne podražitve ne more bistveno vplivati. Kot napovedano, se poslavlja model z 2 TB shrambe.

Razlog za visoke podražitve je seveda rast cene pomnilnika in...

Slo-Tech - Še dober mesec nas loči do tektonske spremembe v odprtosti ekosistema Android, ki je bila doslej njegova največja razlika v primerjavi z Applovim iOS-om. Trenutno lahko na naprave z Androidom namestimo katerokoli aplikacijo, če le imamo ustrezno datoteko APK, ne glede na njeno vključenost v uradno trgovino Play Store. V nekaterih državah bodo nepodpisane aplikacije začeli blokirati že septembra - gre za Brazilijo, Indonezijo, Singapur in Tajsko - drugod pa prihodnje leto.

V praksi to pomeni, da bo še vedno mogoče nameščati aplikacije, ki niso del Play Stora, bo pa potreben Googlov podpis. Tega bodo razvijalci dobili, če bodo plačali manjšo pristojbino in če aplikacije ne bodo kršile kakšnih Googlovih pogojev uporabe, sami pa se bodo registrirali. Tak primer bi bila na primer aplikacija NewPipe za ogledovanje posnetkov na YouTubu brez reklam in brez povezave, zaradi česar njeni razvijalci že svarijo pred izginotjem aplikacije. Kako bo potekalo preverjanje založnikov, je Google...

Slo-Tech - Švicarski poslovnež Simon Afram toži Netflix, ker so podjetju ukradli kopijo še neizdanega filma, ki ga je sam financiral, spisal in produciral, nato pa Netflixu poslal v pregled za morebitni odkup pravic. Film Fortitude pripoveduje resnično zgodbo o britanskih obveščevalcih med drugo svetovno vojno, ki so izvedli več operacij za zavajanje Nemcev.

Afram je spisal scenarij za film in nato vanj vložil 45 milijonov dolarjev in sedem let prizadevanj, da je film tudi posnel. Ne gre za katastrofo, kot je The Room, temveč veliko produkcijo z znanimi igralci, denimo Nicolasom Cageom in Benom Kingsleyjem. Afram je film še pred izidom poslal Netflixu, saj mu je skušal prodati pravice. Ko je želel kopijo nazaj, se Netflix najprej en teden ni odzival, nato pa je sporočil, da je disk s filmom nekdo ukradel. Sprva je Netflix trdil, da je film zaradi šifriranja varen, a se je izkazalo, da to ne drži. Na disku je povsem nezaščitena kopija filma.

Običajno se filmi delijo kot šifrirani DPC...

Slo-Tech - Največji glasbeni založniki, med njimi tudi Universal Music Group, Sony Music in Warner Music Group, želijo poskrbeti, da na svetovnih glasbenih lestvicah ne bo izdelkov generativne umetne inteligence. Predlagali so vzpostavitev pravil, ki natančno določajo, kako se določa, katere skladbe se smejo uvrstiti na lestvice.

Če je bila pri ustvarjanju avtorskega dela uporabljena umetna inteligenca, morajo biti za vključitev na lestvico izpolnjeni trije pogoji. Uporaba umetne inteligence mora biti zakonita in javno razkrita; skladba mora biti pretežno človeška stvaritev; ne gre za poizkus manipuliranja lestvic ali pretočnih predvajanj. Ob tem založbe priznavajo, da je generativna umetna inteligenca prisotna tukaj in zdaj. V pretočnih storitvah se pojavljajo številna dela, ki jih je ustvarila generativna umetna inteligenca, ki pa je bila brez ustreznih avtorskih pravic trenirana na avtorsko zaščitenih delih človeških avtorjev. Pogosto gre za dela, katerih edini namen je zaslužek od...

Slo-Tech - Prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let, ki je letos začela veljati v Avstraliji, na večino mladoletnih ni vplivala. Včeraj objavljeni rezultati študije eSafety so pokazali, da večina uporabnikov družbenih omrežij, starih od 10 do 15 let, tudi po uveljavitvi prepovedi še naprej brez težav dostopa do svojih profilov. Prepoved je začela veljati 10. decembra, raziskava pa je analizirala stanje marca letos.

Več kot osemdeset odstotkov avstralskih najstnikov, ki so mlajši od 16 let, še vedno uporablja družbena omrežja. Zmanjšalo se je sicer število profilov, uporaba pa ne bistveno. Levji delež krivde za neuspeh nosijo ponudniki storitev, saj so njihove tehnične rešitve za preverjanje starosti uporabnikov luknjičaste in neučinkovite. Tako je večina mladih uporabnikov profile preprosto obdržala, nekateri pa so lahko celo ustvarili nove. Lani je 86 odstotkov mladih uporabljalo vsaj eno družbeno omrežje, po uveljavitvi prepovedi pa je takšnih še vedno 81 odstotkov....