Slo-Tech - Tik pred menjavo oblasti v ZDA je trenutna administracija še zaostrila pogoje za izvoz čipov in podobnih izdelkov na Kitajsko. Bidnova administracija je v petek uvedla nove izvozne kontrole, s tem ko je na seznam podjetij, ki brez posebnih licenc ne smejo uvažati izdelkov z ameriškimi komponentami, uvrstila še več kot sto dodatnih kitajskih podjetij. Ta so večinoma fizično na Kitajskem, nekaj pa jih je na Japonskem in v Južni Koreji, a so v kitajski lasti. Omejitve se nanašajo zlasti na hiter pomnilnik (HBM) in orodja za izdelavo čipov, saj so na seznamu zlasti izdelovalci čipov in orodij. Posebnih licenc, ki bi vseeno dovoljevale uvoz, ZDA praktično ne odobravajo.

A prizadeta ne bo le Kitajska, ki se že zdaj skuša postaviti na lastne noge, temveč tudi ameriška in druga zahodna podjetja. V ZDA bodo to na primer Lam Research, KLA in Applied Materials, v Evropi pa na primer nizozemski ASML. ZDA želijo s tem onemogočiti kitajska prizadevanja za razvoj lastnih visokozmogljivih čipov...

Slo-Tech - V Indiji, ki je tretja največja raziskovalna velesila, če štejemo po številu objavljenih znanstvenih člankov, bodo januarja vzpostavili shemo One Nation One Subscription, ki bo omogočila dostop do znanstvenih revij za vse raziskovalne ustanove v državi. V naslednjih treh letih bodo za dostop do zbirk 30 založnikov, med katerimi so tudi največji AAS, Elsevier, Springer Nature in Wiley, bodo odšteli 715 milijonov dolarjev. To je sicer več kot so vse državne raziskovalne ustanove plačevale doslej - okoli 200 milijonov dolarjev letno - a bodo nove zbirke precej večje. Več kot 18 milijonov raziskovalcev, študentov in profesorjev bo imelo dostop do 13.000 znanstvenih revij, kar pristojni označujejo kot uspeh.

Indijski dogovor je največji na svetu in prekaša na primer nemške ali britanske, ki se običajno nanašajo le na posameznega založnika in za manj ustanov. V Indiji pa je v dogovor vključenih 6300 inštitucij, ki so državno financirane. Od teh jih je doslej le 2300 naročalo znanstvene...

Intel - Pri Intelu so naznanili grafične kartice Arc serije B, se pravi drugo generacijo, na temelju arhitekture Battlemage. Sredi decembra jo uvede kartica Arc B580, mesec pozneje sledi B570.

Predlansko jesen so v Intelu odprli novo poglavje z lansiranjem svoje prve resne družine igričarskih grafičnih kartic, Arc serije A, na arhitekturi Alchemist. Pri tej uvodni verziji so se v mnogočem še lovili - kar velja tako za strojno kot programsko komponento - in prvi arci so sicer pogumen podvig, toda omejeni na nižji del trga, kjer podjetje poskuša Nvidii in AMDju iztrgati nekaj pogače predvsem z ugodno cenovno politiko. Zato ni presenetljivo, da nosi naslednik, arhitektura Battlemage, mnogotere spremembe in izboljšave na praktično vseh ravneh, od računskih jeder naprej. V Intelu tako pravijo, da so z drugo generacijo dosegli kar 70-odstotno izboljšanje zmogljivosti računskih jeder glede na prvo, obenem pa celokupno še 50-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti. Nekaj tega odpade na nov,...

Intel - V rahlo presenetljivem zasuku se je Intel hitropotezno odrekel izvršnemu direktorju Patu Gelsingerju in ga poslal v pokoj. Dogodek je rezultat dolgotrajne krize ameriškega velikana, ki je Gelsinger v slabih štirih letih vodenja ni uspel prekiniti.

Eden od osrednjih globalnih stebrov oblikovanja in proizvodnje računalniških čipov, ameriški Intel, je v težave zašel sredi prejšnjega desetletja, z grozljivo spodletelim prehodom s 14- na 10-nanometrski proizvodni proces. Zamude so omogočile konkurenci, da ga je pričela prehitevati po vseh pasovih; AMD je zaoral s serijo procesorjev Ryzen, TSMC je hudo spredaj pri proizvodnji, medtem ko Nvidia vsem kaže vzvratne luči na področju pospeševanja algoritmov strojnega učenja. Podjetje je februarja 2021 namesto Boba Swana nazaj pripeljalo Pata Gelsingerja, dolgoletnega inženirskega veterana, ki je začrtal prelomno in širokopotezno strategijo, s katero so se želeli zopet preriniti v ospredje do leta 2025. Največja sprememba je bila bržkone v...

Slo-Tech - S koncem novembra je CERN uradno prenehal sodelovati z raziskovalci, ki so povezani z ruskimi inštitucijami. S tem se zaključuje tri desetletja dolgo obdobje sodelovanja, ki je v trenutni obliki potekalo od leta 1991, ko je Rusija postala država opazovalka. Sprememba politike je posledica ruske invazije na Ukrajino.

Odločitev sicer ni prizadela veliko raziskovalcev, saj so številni ruski znanstveniki v vmesnem času našli nove zaposlitve na evropskih inštitucijah, kar jim omogoča nadaljevanje sodelovanja. CERN namreč ni prepovedal sodelovanje ruskim državljanom, temveč raziskovalcem, katerih matična ustanova je ruska. Štiriindvajset članic CERN-a je decembra 2023 izglasovalo prekinitev sodelovanja z ruskimi inštitucijami, kar so napovedali že leto pred tem.

V CERN-u sicer dela okrog 3000 zaposlenih, še petkrat toliko ljudi pa sodeluje. Z Rusijo je povezanih okoli 350 raziskovalcev, med katerimi jih večina sploh ni v Ženevi. Kljub temu bo njihov umik opazen, a ga bo CERN preživel....

Slo-Tech - Na YouTubu je vsaj pet milijard posnetkov, po nekaterih ocenah še nekajkrat več. Med njimi najdemo rekorderje, ki imajo več milijard ogledov, in domače posnetke, ki si jih ne ogleda praktično nihče. A slednji so še najbolj podobni časovnim kapsulam, ki prikazujejo neki čas, ki ga ni več.

K temu je izdatno prispeval Apple, ki je v letih 2009-2012 v aplikacijo Photos na iPhonu vgradil funkcijo Send to YouTube, ki je videoposnetke objavila neposredno na YouTubu. Spremenila ni niti naslova, zato je večina teh posnetkov poimenovanih preprosto IMG_XXXX. Poldrugo desetletje pozneje jih je zanimivo pogledati.

Riley Watz je storil prav to. Sprogramiral je robota, ki je prečesal YouTubu in poiskal tovrstne posnetke. Našel jih je kar pet milijonov in na ogled postavil na svoji spletni strani. Na njej je možno v naključnem vrstnem redu gledati te posnetke, ki prikazujejo neretuširan, surov pogled v preteklost. Večje nasprotju današnjemu TikToku ali YouTubu bi težko našli.

Slo-Tech - Konzorcij, ki vodi odprtokodni projekt OpenWRT, je izdal tudi fizični kos opreme. Usmerjevalnik OpenWRT One, ki so ga glasno napovedali v začetku leta, je sedaj za 89 dolarjev možno tudi kupiti (za 68 dolarjev pa je možno dobiti zgolj integrirano vezje). Kot ga oglašujejo, gre za usmerjevalnik, ki ne bo nikoli zaklenjen in ga ne bo možno onesposobiti (unlocked and unbrickable). Poleg programske opreme je objavljen tudi načrt strojni delov.

Ni potrebe poudarjati, da je na usmerjevalniki prednaložen odprtokodni firmware OpenWRT. Strojna oprema je torej SoC MediaTek MT7981B, modem MediaTek MT7976C dual-band Wi-Fi 6, 128MB SPI NAND in 16MB SPI NOR pomnilnika, en priključek za 2,5-gigabitni WAN in en priključek za gigabitni ethernet, USB-C, USB-2.0 tipa A in reža NVMe PCIe 2.0.

V preteklosti smo videli že precej usmerjevalnikov, ki so sicer spodobno delovali, a so jih proizvajalci prenehali podpirati. Ko so se v njih odkrile kakšne varnostne ranljivosti, je to predstavljajo resen...