» »

Slovnica

Slovnica

«
1
2 3

Thomas ::

To temo odpiram, da se ne bi v novici o Obu dalje natezali okoli slovnice.


Je slovnica znanost, ali je to skupek ad hoc pravil?

Po moje je slednje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BigWhale ::

Ah, ni znanost... Nic ni znanstvenega na necim, kar se sproti spreminja tako kot se nekdo spomni... :)

Slowenc ::

Kaj pa je potem, če ni znanost? Po mojem mnenju pa je. Kar našega vrlega Toporišiča vprašite, kaj vse je on odkril v naši slovnici. Sam je izumil besede, za katere povprečen Slovenec sploh ne ve kaj pomenijo. Recimo razpočnica :) In tako naprej.
Skiny gate.

Double_J ::

razpočnica


Žemlja? Takšna ali drugačna.;)
Dve šivanki...

||_^_|| ::

Dokler en Toporišič prbija da je hoja po stopnicah stopničenje..hehe

So pa neka osnovna pravila kot je raba velike začetnice, postavljanje ločil, itd., ki jih večina folka ni osvojila. Pa to ne govorim za slo-tech, ker tuki pač pišemo kot nam paše, bolj je to smešno pri raznih formalnih pismih, prošnjah...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: ||_^_|| ()

Thomas ::

Tolk ste me pomiril, da bom pisal še naprej točno tako kot doslej. >:D Po občutku.

Po moje, če ne bomo kmalu najdli kakšne znanstvene tematike v slovnici, nam bo Marjan temo dol zapru!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

rozica ::

za hec sem dala na google obe besedi skupaj: slovnica in znanost....
znanost je po SSKJ dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj... in dobesedno po tem sama slovnica ni znanost???
kaj pa postavljanje pravil in "Izumljanje" le teh v slovnici, je to lahko znanost???
zanimivo, bolj ko se poglablčjam v tole dilemo manj mi je jasno ;)

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: rozica ()

TheJack ::

Nerad izpostavljam očitne reči, ampak slovnica (pravila uporabe jezika) konec koncev obstaja zato, da se razumemo med seboj. Če bi vsak v njej postavljal svoja pravila, oziroma govoril/pisal, kot se njemu zdi najbolj všečno, se kmalu ne bi več nič razumeli.

snow ::

Eno je da se razumeš, drugo je pa že zafrkavanje.

Jezik bi naj bil preprost... pa je lahko vseeno lep. 8-O
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

TheJack ::

Je pa tudi res, da mene živ bog ne prisili da bi uporabljal abotne umotvore kot npr. zgoščenka. :D

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: TheJack ()

Marjan ::

Tema se nanaša na tole novico, za tiste, ki ne veste.

Moj komentar: ja, slovnca je skupek abotnih pravil, ki so napisana po mnenju parih ljudi, prisiljeno pa jih moramo uporabljati vsi Slovenci :|

Mnogo sranj je v naši slovnici. A ste vedeli kako se napiše New York pravilno?

Nju jork!!!

Bruham, ko to vidim napisano, sam nikoli ne uporabljam.

Tudi "po Einstein-u se glasi..." bi slovenisti radi pisali

po Anjštajnu se glasi...

Sam vedno uporabljam prvo možnost.

Marjan ::

Akhmm, mogoče pa tema spada v "Sedem umetnosti"?! Naj presodi moderator :\ :D

frenk ::

jah slovnica je skupek pravil, katerih namen je medsebojno sporazumevanje, ampak če se lahko medsebojno sporazumevamo tudi drugače, potem ne rabimo slovnice, ker zgubi namen...vsaj tako jest mislm:)

kuglvinkl ::

Ja, lahko se sporazumevamo binarno recimo (brez dekoderja se ve).
Your focus determines your reallity

OwcA ::

Moderator nima nič proti temi, ima pa toliko več proti trosenju neumnosti.
Mnogo sranj je v naši slovnici. A ste vedeli kako se napiše New York pravilno?

Nju jork!!!

Bruham, ko to vidim napisano, sam nikoli ne uporabljam.

Tudi "po Einstein-u se glasi..." bi slovenisti radi pisali

po Anjštajnu se glasi...

Napisano seveda ni res. Mirno lahko uporabimo polcitatno (delno poslovenjeno) obliko, New York je celo naveden kot primer za takšno besedno zvezo v Slovenskem pravopisu 2001 (stran 22).

Drugače se strinjam, da so stvari ponekod preveč zakomplicirane (predvsem je preveč izjem), je pa treba upoštevati, da so poskusi sistemizacije slovenščine relativno novi in se morajo spoadati s tisoč letno zapuščino "hlapčevskega jezika".
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Marjan ::

Owca, meni je prof. slovenščine rekla, da se napiše Nju jork.

Nisem ravno ziher, če skupaj ali narazen.

Marjan ::

Mogoče bom kdaj šel v Čikago.

:\

Thomas ::

No, mene pa resno zanima, če je delitev na glagole in samostalnike opravičljiva. V katerikoli slovnici, ne samo v Slovenski. Kaj je potem glagolnik zaen hudič?

Se mi pa ne zdi tko neumno, kar v slovnici počne Jakopin. Empirične meritve. Samo da realnega jezika knjig in časopisov, ne idealnega iz pravopisa.

Besides - kdaj bodo dali SSKJ na net? A ni bil delan s public money?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

OwcA ::

Res ne vem, čemu se nekateri tako spotikate ob prevzeta lasnta imena. Kot prvo, večinoma (seveda le kadar so v izvirniku zapisana v latinic) jih ohranjamo (Slovenski pravopis 2001, stran 23), kot drugo pa podobno počnejo tudi ostali jeziki. Angleščina naprimer zamenja njej nepoznane črke s svojimi, poleg tega dodajajo črke, da stvar lažje izgovorijo. Lep primer tega so do nerazpoznavnosti zmaličene prevzete latinske besede. Problem torej ni (le) v Toporišiču, temveč tudi v tem, da se očitno ne cenimo dovolj, da bi si "dovolili packati" po "večvrednih" jezikih. Le kadar se tega zamenjamo, seve. Nihče ni omenjal Benetk, Dunaja, Kitjaske ... Morda še dobro, bi vam smajlijev zmanjkalo, ko bi izražali svoj gnus.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

OwcA ::

SSKJ skupaj še s parimi sorodnimi zadevščinami je že dolgo prosto dostopen.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Thomas ::

Ej OwcA, tole zame ni dostopnost. Jest bi imel TXT ali DOC ali PDF file.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

OwcA ::

To je res, je pa tak način verjetno bolj dostopen, oziroma preprost za uporabo (glede na obseg, bi bilo deloma nepraktično že čisto iz strojnega stališča). Govorim za "povprečnega" slovenca. Kot baze podatkov se tega nikakor ne bi branil. Priložen iskalnik je naprednejši od iskalnikov vgrajenih v najbolj uporabljanih pregledovalnikih, oziroma urejevalnikih besedila.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Thomas ::

Jah ne išče bohvekva! Iskalnega niza *e*e*e*e*. Ne najde.

Točno to je Jakopin znal 20 let nazaj. Presenečenje ob prikazu zadetka - ni izostalo!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Hja Marjan, tista tvoja profesorica je bila ena s skrajnega krila. Ampak sej Toporišič pa tudi ni zmeren.

Kar se tiče samostalnikov, glagolov in pridevnikov. Glagol bi nemara lahko bil beseda, ki označuje proces. Samostalnik beseda ki označuje stvar, pridevnik je pa atribut.

Kaj bi bil pa prilastek, ali pa členek ... pa nimam ideje. Še. :D
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Alexius Heristalski ::

Proces=dejavnost, atribut=lastnost.
fantje, ni blo slabo, samo dajte še v herbicidščini

.:joco:. ::

Osnovni (edini?) namen jezika je sporazumevanje. Slovnica je potrebna le v tolikšni meri, da je ta osnovni namen dosežen.

IMO
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

Gandalfar ::

seveda.. potem ti pa nastaja amerikanscina iz anglescine. Se malo zadevo oklestimo, da bodo matamaticni fanatiki zadovoljni in potem smo res na osnovni komunikaciji in matematiki.

OwcA ::

Res je. Ampak, če zahtevamo še kolikor toliko enoumno sporazumevanje brez večjih izgub informacij, pa se stvari nekoliko zapletejo. Že tako imamo preveč enakopisnic (te resda omogočajo kakšne porajajoče pomene - izpeljava iz emergent property). V tej luči postanejo recimo velike začetnice uporabne, saj jasno ločijo iz besed, ki že sicer imajo pomen izpeljana lastna imena od teh besed samih. Besedilo tako postane bolj enoumno, povrh pa delujejo kot nekakšni vizualni poudarki. Besedilo lahko tako samo preletimo in z ozirom na kontekst vsaj na grobo iz njega izluščimo kar nekaj ključnih pojmov (recimo lastna in zemlejepisna imena).
Glede ločil se verjetno strinjamo, da so nujna, saj določajo stavčno strukturo (svojevrstna kompresija brez izgub). Kaj pa pravilno črkovanje? Napaka tu in tam načeloma ni nič katastrofalnega, a pristop "piši kot govoriš" ob tehtnem premisleku vseeno odpade. Težava je v tem, da vsi ne izgovarjamo besed enako (od tu tudi izvira večina tovrstnih napak). Večina vas najbrž pozna vice o internacionalizaciji angleščine, ko odpravljajo posebnosti v zapisu, a stvar postaja vse bolj neberljiva.
Manj naklonjen sem različnim slovničnim analizam. Te bi sicer lahko prinesla "optimizacije" v jezik, a večinoma stvari samo zapletajo. Niti pa ne gre za formalizacijo, oziroma abstrakcijo, saj je vse preveč izjem (breme živega jezika).
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Marjan ::

Jaz nimam nič denarja.

Zdej se pa hecite slavisti kaj naj bi to pomenilo >:D :D

Zheegec ::

Nimaš nič, torej imaš nekaj :D
Nimam denarja, imam nič denarja.
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014

OwcA ::

@Marjan: ti ne ločuješ med slovnico in jezikom kot se je razvil z uporabo. Dvojno zanikanje ni nekaj, kar bi nam Toporišič "vsilil". Ironija je, da tu slovnica celo pomaga razreševati dvoumje, saj razloži (semantičen) pomen in uporabo tega pojava.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

pagat34 ::

prispevek ''OwcA, poslano: 11.02.2004 00:00:14'' bi veliki um na rtv sralu z IQ 91 napisal takole:

Res je. Apamk, če zvatmaheo še kiooklr tlkioo eonumno suozavrpemanje berz veijčh iuzgb ioiarncfmj, pa se svatri nelkioko zeptjealo. Že tkao immao peevrč epniikasnoc (te rseda ooomjčago kanške pjrjočaoae ponmee - iepzalvja iz egnreemt pporyetr). V tej lčui pnjtaoeso recmio vileke zčaeticne ubpoanre, saj jsano ljčioo iz beesd, ki že secir imjao pmoen izjelnpaa lsatna iemna od teh beesd smiah. Bldeeiso tkao ptonase bloj emnouno, provh pa dejejulo kot nšakneki vzliuani poduraki. Besleido lhkao tkao smao pmeiletro in z ooizrm na ktsenokt vasj na gorbo iz nejga izlimčušo kar nakej kijlunčh pomjov (rcemio lntsaa in zemlepinjsea inmea).
Gelde loičl se vjteerno sirmjanto, da so nnjua, saj dajoočlo satčvno skurturto (svjsnerotva krmosejipa berz ibgzu). Kaj pa pranlivo čvreajkno? Nkaapa tu in tam namlečoa ni nič kfaettaanrlosga, a pstiorp "pšii kot gvioroš" ob tntheem peislmekru vesneo opddae. Težvaa je v tem, da vsi ne izgajmarovo beesd enkao (od tu tdui iizrva včenia tonritsvh npaak). Včenia vas njarbž pnoza vcie o iranoctiacaielnzjini aenšngilče, ko opjjvradalo potbsseoni v zapsiu, a svatr pasotja vse bloj nerlvejiba.
Mnaj nanlkojen sem rčziailnm snnivičolm aizlanam. Te bi sceir lhako penisrla "opaimtjicize" v jzeik, a včnomiea svtari smao zlpeaajto. Ntii pa ne gre za farljiazomico, omozria ajtcrbkaiso, saj je vse perveč ijezm (brmee žgeiva jazeik).

Otkorša rdvoeonadst - gilnoo napekrda.
_________________________________________
Zaradi stranskih učinkov se izogibaj M$ izdelkov!

Marjan ::

Owca, navedel sem primer kjer ima slovenski jezik hibo.
---
Off topic: Če ti po tem sklepaš, kaj jaz razločim in kaj ne - potem ... hja, potem si se spustil malce preveč low.
---

Praviš, da slovnica razrešuje dvojno zanikanje?! Mogoče res, ampak "napačno" oz. nelogično, kar sem hotel poudariti z navedenim primerom.

OwcA ::

@Marjan: vidim dve možnosti. Ali ne razločuješ med jezikom in slovnico ali pa on- in offtopic. Slovnica proučuje jezik kakršen je, ne kakršen naj bi bil v idealnih razmerah. Izpostavi lahko posebnosti, kot je dvojno zanikanje, ne more pa usiliti nove uporabe (ravno nad tem si se prej zmroval). Jezik se razvija z uporabo. Dokler imaš postavljena pravila in so stvari skladne s temi pravili ne moreš govoriti o napačnosti, vsaj logično gledano ne. Kvečemu lahko rečeš, da se ne sklada z "zdravo kmečko pametjo". ;)
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Thomas ::

Jest pa problem slovnice vidim ravno v tem, da SE sklada z zdravo kmečko pametjo.

Deluje mi kot Kitajska razdelitev živali: Tiste živali ki so na daleč podobne muhi, tiste ki jih rišemo s čopičem iz kamelje dlake, stekli psi, živali ki pripadaju cesarju ...

Hehe ... logika huda!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Marjan ::

Jezik - slovenica ... govorim o slovenskem jeziku, ki je še on topic.

Kje imaš postavljena pravila za dvojno in trojno zanikanje? (verjetno bi se dalo tudi četverno zanikanje nardit).
To pravilo ne more biti logično!

Marjan ::

Govorim o naravni matemarični logiki, kjer je (-1)*(-1) = +1

Gandalfar ::

Jest pa problem slovnice vidim ravno v tem, da SE sklada z zdravo kmečko pametjo.


Ampak slovnica ima tudi natancna pravila za uporabo velike zacetnice. Zakaj se jim ne podrejas?

OwcA ::

@Thomas: odvisno od dela slovnice. Nekatera področja se tudi meni zdijo zabluzena, ni pa treba zato tega posplošiti na vse. Nujnost nekaterih slovničnih pravil, sem že pokazal nekaj višje.

@Marjan:
Kje imaš postavljena pravila za dvojno in trojno zanikanje? (verjetno bi se dalo tudi četverno zanikanje nardit).

Pravila so postavljena v pravopisu in glej si ga no, pokrivajo kar splošno nizanje nikalnic. Kratek povzetek zanikanja.

To pravilo ne more biti logično!

Matematika (logika) mi dopušča postavitev sistema s poljubnimi pravili, vse dokler ni med njimi protislovji (slovnica to okorno reši z izjemami - dodatnimi aksiomi). Torej je lahko logično.

Govorim o naravni matemarični logiki, kjer je (-1)*(-1) = +1

To je dogovor, tako kot slovnica, le da je ta sestavljena iz implicitnih odgovorov, ki so se razvili skozi stoletja uporabe.

Naravna matematična logika je zelo drzen, da ne rečem paradoksalen izraz, glede na to, da je matematična (formalna) logika povsem abstrakten nabor pravil.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Marjan ::

> Matematika (logika) mi dopušča postavitev sistema s poljubnimi pravili, vse dokler ni med njimi protislovji (slovnica to okorno reši z izjemami - dodatnimi aksiomi). Torej je lahko logično.

Vidiš, to je "lahko logično" v nekem zaprtem, skoraj defektnem, lokalu. Ni pa to logično splošno, globalno!


> To je dogovor, tako kot slovnica

Ne, matematika ni samo dogovor, pač pa je bistveno več od tega - realnost opisana s simboli. In velja globalno!


> Nekatera področja se tudi meni zdijo zabluzena, ni pa treba zato tega posplošiti na vse. Nujnost nekaterih slovničnih pravil, sem že pokazal nekaj višje.

To se pa strinjam.

Marjan ::

Owca, tole je iz linka katerega si dal zgoraj:

============
Vendar bi izrek "nič nimam" vsak rojeni govorec slovenščine razumel tako kot vi, in šele dodaten miselni napor lahko pripelje do nadaljnje interpretacije.
============

>:D :D


Zaključek: ne smete se miselno naprezati, ko govorite slovensko :P

OwcA ::

Vidiš, to je "lahko logično" v nekem zaprtem, skoraj defektnem, lokalu. Ni pa to logično splošno, globalno!

Saj jezik je lokalen. Jezikovne posebnosti so vsem, ki ga govorijo od malega nekaj samoumevnega (logičnega), tujci pa se lahko pošteno namučijo, da jih razvozlajo. To razloži tudi citat, ki si ga izpostavil (tvoj zaključek je sicer pod nivojem, ampak naj bo ;)).
Ne, matematika ni samo dogovor, pač pa je bistveno več od tega - realnost opisana s simboli. In velja globalno!

Zaupaj mi prosim globalno realni opis česa je monoid ali neskončno razsežen vektorski prostor.
In ja, matematika je osnovana na dogovorih (aksiomih). Korelacija z resničnostjo lahko nastane le ob aplikativni uporabi matematike.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: OwcA ()

Marjan ::

Owca, jezik je lokalen, vendar to ne pomeni, da so defekti v njem opravičljivi.

Glede neskončnega vektorskega prostora...

Jaz govorim o nekih zdravih temeljih, ki jih matematika ima, jezikovna pravila pa jih nimajo.


> tvoj zaključek je sicer pod nivojem, ampak naj bo

Kaj naj bo? Naredil sem logičen zaključek tistega stavka!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Marjan ()

OwcA ::

Owca, jezik je lokalen, vendar to ne pomeni, da so defekti v njem opravičljivi.

Poanta je v tem, da niso vse defekti. Prej lokalne posebnosti, ki pa, dokler so s slovnico opisljive niso problematične.

Jaz govorim o nekih zdravih temeljih, ki jih matematika ima, jezikovna pravila pa jih nimajo.

"Zdravi temelji" matematike so dogovori, tako kot je vsak pomen danega skupka glasov dogovorjen. Torej so temelji jezika takisto plod dogovorov. Temeljna razlika je v tem, da je jezik živ, torej se ti dogovori spreminjajo s časom, kar stvari nekoliko zaplete.

Kaj naj bo? Naredil sem logičen zaključek tistega stavka!

Že logično je popolnoma izkrivljen. "Nadaljne interpretacije" so v tem primeru ekvivalentne razpravljanju ali je izraz (4+3) * 2 = 14 pravilen, če ne upoštevmo vrstnega reda, kot ga določajo oklepaji.

P.S. tisto ni stavek, temveč poved ;)
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Marjan ::

> Poanta je v tem, da niso vse defekti. Prej lokalne posebnosti, ki pa, dokler so s slovnico opisljive niso problematične.

Call it "lokalne posebnosti", če ti je tako ljubše. Meni se zdi "nimam nič" problematičen in visoko nelogičen. Tebi pač ne.

> "Zdravi temelji" matematike so dogovori, tako kot je vsak pomen danega skupka glasov dogovorjen. Torej so temelji jezika takisto plod dogovorov.

Trdim, da so matematični dogovori superiornejši dogovorom v jeziku. Celo več: tisti v jeziku se ne podrejajo matematičnim, kar pa je wrong.

> Temeljna razlika je v tem, da je jezik živ, torej se ti dogovori spreminjajo s časom, kar stvari nekoliko zaplete.

True. Vendar beri zgornjo repliko.

> "Nadaljne interpretacije" so v tem primeru ekvivalentne razpravljanju ali je izraz (4+3) * 2 = 14 pravilen, če ne upoštevmo vrstnega reda, kot ga določajo oklepaji

Wrong. Tukaj je štos samo v dejstvu, da je ta izraz brez oklepajev napačen. Oklepaji so matematični dogovor, ki ga vpeljemo zato, da lahko gradimo naprej. Ta matematični dogovor ni v nasprotju z ničemer. Ni nelogičen.


> tisto ni stavek, temveč poved

Jap, mislim, da so si slavisti to naknadno izmislili. Najprej so bili samo stavki, kasneje so jih pa povedi izrinile, stavki pa so dobili nov pomen.

TheJack ::

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: TheJack ()

Thomas ::

TheJack, tvoj link samo dokazuje, da ne razumeš bistva debate.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

OwcA ::

Trdim, da so matematični dogovori superiornejši dogovorom v jeziku. Celo več: tisti v jeziku se ne podrejajo matematičnim, kar pa je wrong.

Trdiš načeloma lahko, kar ti srce poželi, vprašanje je če lahko argumentiraš. ;)
Katerim matematičnim aksiomom se jezik ne podreja? Pravzaprav kaj sploh so globalni matematični aksiomi?

Wrong. Tukaj je štos samo v dejstvu, da je ta izraz brez oklepajev napačen. Oklepaji so matematični dogovor, ki ga vpeljemo zato, da lahko gradimo naprej. Ta matematični dogovor ni v nasprotju z ničemer. Ni nelogičen.

Nič bolj ni napačen, kot druge interpretacije dvojne negacije. V obeh primerih je jasno določeno kako operatorje nizamo.
Matematični dogor ni v nasprotju z ničemer v sistemu del katerega je sam (niti mi nič ne preprečuje, da definiram svoj sistem z drugačnimi operatorji). Isto lahko trdimo za jezik.

Jap, mislim, da so si slavisti to naknadno izmislili. Najprej so bili samo stavki, kasneje so jih pa povedi izrinile, stavki pa so dobili nov pomen.

To je res. Se pa podobno dogaja tudi v drugih vedah. Znak napredka? :)
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Marjan ::

> V obeh primerih je jasno določeno kako operatorje nizamo.

Da, ampak ena določitev je ravno v nasprotju z drugo. V matematiki (logiki) je negacija na negacijo spet "element". V našem jeziku pa ne.


No, sej se mi zdi, da vem kaj ti trdiš - da dvojna negacija v jeziku nima zveze z logiko, in naj je tudi ne upošteva? Da itak je jezik samozadosten znotraj svojega področja?

Hja, očitno so se jezikoslovci postavli v tak položaj.

Jaz menim, da je tak položaj, ki se ne sklada z zunanjo logiko, grdo vsiljen.

Lahko bi bolj upošteval pravila logike, pa jih iz nekega čudnega razloga ne.

OwcA ::

Jaz menim, da je tak položaj, ki se ne sklada z zunanjo logiko, grdo vsiljen.

Lahko bi bolj upošteval pravila logike, pa jih iz nekega čudnega razloga ne.

Skoraj gotovo se je ta pojav v jeziku izoblikoval pred formalno logiko. "Grdo vsiljeno" bi bilo torej stvari spreminjati (drugače rečeno, z visljevanjem bi delovali proti osnovni funkciji jezika - prenosu informacij). Jezikoslovec je tu v podobnem položaju, kot fizik, ki opazuje lom svetlobe v vodi. "Kmečka pamet" pravi, da bi stvar morala iti naravnost (primer ni ravno blesteč, priznam), v resnici pa se zgodi nekaj drugega. Vse kar revežu preostane je, da ta pojav karseda dobro opiše in isto počne jezikoslovstvo. Edino smiselno vprašanje bi bilo, koliko dobro (enoumnost, neprotislovnost znotraj sistema ...) to počne.

No, sej se mi zdi, da vem kaj ti trdiš - da dvojna negacija v jeziku nima zveze z logiko, in naj je tudi ne upošteva? Da itak je jezik samozadosten znotraj svojega področja?

Na grobo rečeno da. Vendar še enkrat poudarjam, da stvar je logična, samo pravila niso ekvivalentna matematični logiki.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
«
1
2 3


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

ednina, dvojina, množina, petnina? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
5822589 (12394) Smrekar1
»

Kaj je pravilno - enkrat več ali dvakrat več (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
6113755 (11957) koyotee
»

Števniki (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
17849760 (47509) Malajlo
»

slovnično vprašanje - s/z (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
6529428 (28263) Mercier

Več podobnih tem