» »

slovnično vprašanje - s/z

slovnično vprašanje - s/z

«
1
2

slovencl ::

Primer stavka: Rad bi prebral podatke z SD kartice.

Zdej me pa zanima, kaj je pravilno slovnično. Če ta stavek izgovoriš, je z povsem pravilen, ker SD kartica izgovoriš "esde" kartica, ampak slovnično je pa pred s-jem vedno s, ne pa z. Kaj je prav?

michel ::

"s"

McHusch ::

cilic1 ima prav.

Napiše se s SD, prebere pa [z esde].

Daliborg ::

mislm, lahko da se motim: Ampak ali ne bi bilo bolj pravilno ce bi rekel : "Rad bi prebral podatke iz SD kartice?"

lp
Format life:
Warning all life will be erased!
Do you want to continue?(y/n) Y_

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Daliborg ()

marnit ::

Potem bi mogu podatke dati V sd kartico, da bi jih lahko IZ nje vzel.

Tako pa jih daš NA najo in Z nje vzameš.

LoneWolf ::

Eni očitno potrebujete ponovitev snovi...

Že kdo slišal za "Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa"?
Če ne, reši najprej tole (z rešitvami), advanced userji se pa lahko lotijo še tega.
4. razred osnovne šole, btw...

McHusch ::

LoneWolf, vprašanje sploh ni tako trivialno. Človek je vedel, da se z/s pišeta tako, da se lažje izgovarjata (premena po zvenečnosti). Vprašanje je bilo povsem na mestu, ker SD ne izgovarja sd.

Za advanced userje pa vprašanje, kako sklanjati Hannah ali Utah. :D

vasquez ::

Meni je lektorica rekla, da moram v takih primerih uporabljati z ...

kekz ::

V takem primeru je najti s:z v razmerju približno 50:50.

Poiščite npr. podpisali so pogodbo "z SCT" in "s SCT".

najdi.si:
s SCT 100 zadetkov
z SCT 100 zadetkov

Tudi relevantnost na prvi pogled je podobna. Profesionalci - znane novinarske hiše, ki imajo najbrž profesionalne lektorje so zastopani v obeh skupinah.

Izi ::

Za advanced userje pa vprašanje, kako sklanjati Hannah ali Utah. :D

Ne sklanjaš.
Ženskih imen, ki se ne končajo na -a ali -e se ne sklanja. Čist simpl :D

Je pa še ena druga možnost, da se tuje ime najprej posloveni in nato ga lahko sklanjaš.
Hannah spremeniš v Hana in nato imaš lahko Hano, Hane i.t.d.

LoneWolf ::

McHusch, je vseeno precej trivialno. Slovenski jezik nima "pisi kao sto govoris" sistema, in pisani s/z predlogi nimajo zveze z izgovorjavo teksta, pravila so povsem enostavna in jasna. Slovenscina ze tako ni najbolj enostaven jezik, ni treba komplicirat se tam, kjer ni treba. V vsakem primeru mi oci naredijo misleni preval, ko se spotaknejo ob besedno zvezo, kot je "z SD", ali "z SCT". A nimate toliko obcutka za jezik, ko to vidite pred sabo, da tu nekaj ne stima?

Izi ::

Se strinjam s SamotnimVolkom. Dejansko človeka kar zbode v očeh ko prebere "z SD" :D
Težko se prebere. Pravilno je samo "s SD" in nič drugače.

r5r ::

Uporablja se z, če rečeš esde, ker so predlogi vezani na glasove in ne črke. Če znaš reči samo sd, potem pa uporabi predlog s.
And it makes me wonder.

Zvedavec ::

Uporaba s/z je vezana na pisavo naslednje besede, ne na izgovarjavo (člen 683 v Slovenskem pravopisu 2001, tam sta primera "s SDK" in "z Zoisom"). Izgovarja se pa potem glede na izgovarjavo naslednje besede. In črke lahko v slovenščini izgovarjamo tudi s polglasniki, tako da bi se načeloma dalo izgovoriti tudi sƏcƏtƏ.

kekz ::

Sem tudi pogledal v Pravopis in očitno bo res držalo.

Malo sem pobrskal, kdo piše Z:
Torej lektorji in novinarji iz časopisnih hiš Finance, Dobro jutro, Delo, Mag, Novi mesečnik, Mladina nimajo pojma. >:D:D

A. Smith ::

Ali zgoraj našteti, ali pa tista manjšina, ki je napisala pravopis >:D
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

kixs ::

Eni bodo res moral it se enkrat v osnovno solo!! 8-O 8-O

Med drugim tudi veliko "novinarjev"!! :\ :\

Sergio ::

Izi: "Bili smo v Utah"? :D
Tako grem jaz, tako gre vsak, kdor čuti cilj v daljavi:
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.

kekz ::

Ena zanimivost.
V firmi sem imel sodelavce različnih narodnosti in nekoč je beseda nanesla na slovnico. Edino Srbi so vedeli, katerega spola so vrata (so se pač morali intenzivno učiti slovenščine). Od Slovencev nihče (razen mene). :D

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: kekz ()

BluPhenix ::

loup ... v bistvu tehnično podatke daš v kartico, saj jih preneseš v notrajnost Flash pomnilnika, ne na kartico.

Ampak pač slavisti imajo pač svoja menja .. še posebno o stvareh, o katerih nimajo pojma.
Podpisa ni več, ker so me poskušali asimilirati.

Sergio ::

kekz: Ne razumem. Tist_a_ vrata?
Tako grem jaz, tako gre vsak, kdor čuti cilj v daljavi:
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.

imagodei ::

Sergio,

ne bo držalo. Vrata SO množinski samostalnik.

Torej TISTI, TISTA, TISTO ne veljajo direktno, pač pa jih moraš prestaviti v množino:

Tisti -> Tisti
Tista -> Tiste
Tisto -> Tista

Torej TISTA dekleta, TISTA sonca in TISTA vrata. Ergo, vrata so srednjega spola.

BTW, tako kot SKRIPTA: Tista skripta SO (imenovalnik), itn.
- Hoc est qui sumus -

imagodei ::

Se pa strinjam, da sta predloga s/z odvisna od zapisa, ne pa od izgovorjave. Podobna reč, ne pa ista, je z IZGOVORJAVO (pozor, ne z zapisom) predloga h v besednih zvezah h hiši, h avtu, ipd.
- Hoc est qui sumus -

mare_ ::

Skripta je množinki samostalnik? Resno? Oz. v kakšnem pomenu pa?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: mare_ ()

McHusch ::

V vseh.

Skripta so. :)

mare_ ::

Zanimivo. Prvič slišim. Do sedaj so še vsi, vključno s profesorico za slovenščino, rekli, da skripta je :P

imagodei ::

Naša profesorica je vztrajno govorila:

"Odprite skripta na strani xy."

Ne, resno, skripta SO in sklanjano se tako, kot vrata.
- Hoc est qui sumus -

marnit ::

Res je. Tudi sam si nisem mislim, da je tako, a me je SSKJ prepričal.

Nekaj primerov iz SSKJ: zdati skripta v dvesto izvodih; posoditi komu skripta; debela skripta / napisati skripta; preštudirati skripta v enem tednu, odnesel je aktovko s skripti

Grey ::

Ma kaj so pa to spet izuml...skripta srednjega spola. Pa ja rečeš "Skripta je..." "Odprite skripto na..." "Skripto je napisal...."
Ta srednji spol si lahk v tem primeru nekam zatlačijo, ker je totalno brezveze.

Kter degen se je spomnil, da se besedo skripta ne sklanja?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Grey ()

Matek ::

Saj se sklanja, samo ne tako, kot si navajen. Ker gre za mnozinski samostalnik, je podoben kot 'vrata'. Recimo "Vrata/Skripta so odprta."
Bolje ispasti glup nego iz aviona.

Grey ::

Že, ampak se butasto sklanja. Sploh nima nobene praktične vrednosti, ampak je tako kot da bi se nekomu sprdnilo in je rekel: Ah, tole bo pa množinski samostalnik. Mislm WTF?!?!? Odkar pomnim uporabljajo ljudje običajno sklanjanje in ne množinsko.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Grey ()

opeter ::

Ali imate nekateri preveč prostega časa, da se s tem mučite? :\

Poglejte, zadeve se bodo korenito spremenile, sploh pa v obmejnih regijah. Slovenščino bomo čez 50 let našli le še v kakih knjižnicah. Aja, pa kaki dedci jo bodo govorili, takšni ki bodo takrat 70 ali več let stari. Zakaj se bo to zgodilo?

Hja, zaradi vselitve južnjakov ter integracije in priključitve slovenskih območij v italijansko, avstrijsko, hrvaško in madžarsko regijo/pokrajino.
Jelinčič bo do takrat le še spomin v zgodovinskih učbenikih našega južnega soseda.

koyotee ::

Se pravi, da je v nasem narecju kat prav, ce recem, sem videl skripta 0:)
Rear DVD collector!
JTD power!
Coming soon: bigger E-penis & new internet friendzzz!

kekz ::

Mogoče čez 500 let, čez 50 zagotovo ne.
Pri nas v podjetju najlepšo slovenščino govorijo Srbi. :D
Od njih nikoli ne slišiš: "Mau okn ofnej, d se u zluftal." :D
V obmejnih regijah pa je tudi čedalje večje zanimanje po učenju slovenščine.

Če še enkrat pomislim, pa slovenščina tudi čez 500 let ne bo izumrla. Rešila jo bo tehnologija, ker ne bo več pomembno, kateri jezik govoriš, saj bodo online avtomatski prevajalniki (v uho ti bodo vsadili ribico babilonko ;)).

Izi ::

Opeter, to, da bo slovenščina prej ali slej izginila je seveda dejstvo. Nikakor pa to ne bo šlo tako hitro kot si ti predstavljaš :D
Trajalo bo najmanj 10 generacij lahko pa še enkrat več.
Mi tega vsekakor ne bomo doživeli.

Se mi pa vseeno zdi pametno, da vsi v Sloveniji vsaj poskušamo govoriti podoben jezik. Sedaj govorimo že nekaj 10 različnih Slovenščin, ki se nekatere že tako razlikujejo, da se že med seboj komajda razumemo.
Se je že zgodilo, da sem tukaj na forumu iz enega celega poslanega sporočila 8 stavkov razumel vsega skupaj kakšnih 5 besed. :D

Približno polovica ljudi še uporablja dvojino, druga polovica samo še ednino in množino.
Sklanjatev ne zna uporabljati tako rekoč nihče več.
Vedno več je novih besed, ki ne prihajajo iz kakšnega tujega jezika, ampak so večina potegnjene iz raznoraznih davno izginulih narečij, ki jih razume samo še kakšna 100-letna babica.
Zgleda, kot da današnji otroci ne hodijo več v šolo, ampak vso svojo mladost preživijo na njivah in v štalah >:D
Stavki kot "A je gdo že gdaj vidu te dve besede?" so vse pogostejši. Naj prevedem "Ali je kdo že kdaj videl ti dve besedi?".

Grey je že pokazal, da je verjetno svojo mladost preživel v kakšnem zavodu brez svojih staršev.
Verjetno edini stavek, ki ga je nauči oče se je glasil "Tam so vrata!" in se mu zdi zato normalno, da so vrata množinski samostalnik.
Ker pa mu mama nikoli v življenju ni rekla "Na mizi so skripta! Naredi nalogo", se mu zdi "degensko", da so skripta množinski samostalnik.
Zato, ker ni tega nikoli slišal.
Vsaka stvar, ki jo prvič slišiš v življenju se ti zdi čudna, ampak se hitro navadiš.
Če bi kdaj obiskoval šolo bi tudi slišal stavek "Obvezno gradivo so skripta za ..."
Pa tudi vprašanje "Ali so skripta dovolj, ali je potrebno obvezno študirati iz knjige?" se precej pogosto sliši v šolah.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Izi ()

Gandalfar ::

Izi: pa se ti ne zdi da je jezik ziva tvorba in da bomo ze njegovi uporabniki poskrbeli za "compatibility layer" med razlicicami; ce se bo izkazalo za potrebno seveda

slovencl ::

Slovenščina bo izginila samo če bodo izginili slovenci. Ne vem od kod ta ideja o izumrtji slovenščine.
Pred časom je bil Toporišič gost pri Čolniku (mislim da je oddaja večerni gost), in je rekel, da knjižno slovenščino obvlada in uporablja več ljudi kot kdajkoli, tako da se za kašno izumrtje ni za bat.

WarpedGone ::

Žal je SSKJ na mnogih področjih hudo izven realnosti. Skripta je en tak primer.

Slovenski jezik je to, kar govore Slovenci, ne nujno to kar piše v SSKJ.
Zbogom in hvala za vse ribe

Tic ::

Naša profesorica je vztrajno govorila:

"Odprite skripta na strani xy."


Vsakič, ko slišim kaj takega, se mi dvigne pritisk.
persona civitas ;>

imagodei ::

WarpedOne@Žal je SSKJ na mnogih področjih hudo izven realnosti. Skripta je en tak primer. Slovenski jezik je to, kar govore Slovenci, ne nujno to kar piše v SSKJ.

Ne vem, zakaj bi bil SSKJ hudo izven realnosti. Slovenski jezik je tisto, kar govorita tvoja mama in oče, tvoji stari starši, njihovi starši... Je tisto, kar si se naučil v šoli oz. bi se moral naučiti v šoli. Izven realnosti je tisto, kar je pač to, da uveljavljene besede izkrivljamo, da spreminjamo uveljavljena in splošno sprejeta slovnična pravila.

Slovenski jezik je definitivno tisto, kar govore Slovenci - in to verzijo smo zapisali tudi v SSKJ. V neki točki zgodovine smo Slovenci dobili prvo pisano besedilo, začeli smo se učiti Slovenski jezik. Odsihmal ima slovenščina podlago v zapisanem besedilu - čeprav je živ jezik, se ne spreminja več tako zelo, kot se je, preden je bil zapisal. IOW, povprečen Slovenec bi se zlahka menil s Cankarjem, če bi le ta vstal od mrtvih, zlahka bi se menil z Aškercem, Prešernom, celo z Vodnikom in Linhartom. Precej lažje, kot pa bi se npr. Bohorič z nekim Slovencem, ki je živel 250 let pred njim.

Ja, trik je prav v tem, da se Slovenščine organizirano učimo v šolah. Čeprav se raba nekoliko spreminja, korpus ostaja večidel nespremenjen in prav je tako. Če bi veljalo tisto tvoje: "Slovenski jezik je to, kar govore Slovenci, ne nujno to kar piše v SSKJ," potem pa opustimo učenje slovenščine v šolah. Sicer bomo po kakih 100 letih v različnih koncih Slovenije tolkli tako različno slovenščino, da se bomo komaj razumeli; čez 200 in več let pa bodo v posameznih delih Slovenije nastale nove jezikovne skupine. Tako, kot se je slovenščina razvila iz starocerkvene slovanščine, tako kot Slovenci večinoma ne razumemo Rezijancev (čeprav prav tako govorijo neko obskurno narečje slovenščine)...

Nima veze, ka-li, ker Slovenski jezik je pač tisto, kar jaz govorim, ne tisto, kar me uči SSKJ, pravopis in slovensko leposlovje.
- Hoc est qui sumus -

imagodei ::

Imagodei>> Naša profesorica je vztrajno govorila:
Imagodei>> "Odprite skripta na strani xy."

Tic> Vsakič, ko slišim kaj takega, se mi dvigne pritisk.


Tvoj problem. Meni se dvigne pritisk, ko slišim: "OK, stari, se vidimo čez dve ure!" [Pravilno: "OK, stari, se vidiva čez dve uri!"]
ali pa, "Ta nakupovalni center sploh ne poznam!" in "Ne vidim lestev."

Beseda "skripta" je množinski samostalnik, pa naj se ti stokrat dvigne pritisk. Problem je, da take rabe nisi vajen. To pa nima nič z ažurnostjo ali (ne)pravilnostjo SSKJ, pač pa le in samo z napačno rabo besede skripta. Glede na to, da množica ljudi to besedo uporablja napačno in misli, da je edninski samostalnik ž. spola ter da se sklanja po I. ženski sklanjatvi, bi ji bilo morda res smiselno URADNO spremeniti spol in število; do takrat pa je edina referenca glede rabe SSKJ.

Velika napaka glede rabe jezika je sicer, da se ti nekaj zdi bedno in brez veze - lahko se ti zdi kvečjemu čudno in neobičajno. Tudi meni se je v srednji šoli zdelo čudno, da se skripta sklanjajo tako, kot vrata, a sem sprejel, da pač nisem vseveden in danes se mi to zdi povsem običajno. Sklanjati skripta po I. ženski sklanjatvi se mi zdi tako butasto, kot če bi po I. ženski sklanjal VRATA:

Ena vrata je
Vrate ni
Vrati dam
Vrato vidim
Pri vrati stojim.
Z vrato zaloputnem.

Res krasno, ane? >:D
- Hoc est qui sumus -

McHusch ::

Slovenika, anyone?

Mercier ::

Ima kdo smiselno razlago za, hm, skripta. Zakaj se zveščič z zapiski hoče tako čudno sklanjat? Majkemi, sem jih že dosti predelal, pa nisem vedel.

imagodei ::

Etimološko ti res ne morem razložiti... Mogoče kdo drug?

Meni se zdi to kvečjemu zanimivo in pestro. Vsaj malo napneš možgane in ušesa, ko slišiš.

Če se pa že to sprašujemo, se pa lahko še vprašamo, zakaj se VRATA tako smešno sklanjajo? Konec koncev gre za en predmet na tečajih, ne pa za mnoge, pa kljub vsemu vztrajajo v množini. Pa nihče se ne pritožuje.

Ali pa hlače... Nikoli ne oblečem več kot ene hkrati (če spodnjic ne štejem), pa so vedno v množini.
- Hoc est qui sumus -

WarpedGone ::

Imagodei: Ja, SSKJ je referenca, ni pa suho zlato. Je le knjiga, ki se sama od sebe ne spreminja. Jezik je pa živa stvar in se spreminja. Zabetonirat jezik na to, kar piše v knjigi je brezveze. Ali zato ker slovenščina že 500 let pozna dvojino, jo mora tut naslednjih 500 let? Da zadnjih 500 let se je jezik lahko spreminjal, sedaj se pa nenadoma ne sme več zato ker smo spisali SSKJ in dosegli končno resnico?

Nekaj časa nazaj je bil na radiju intervju z nekim profesorjem slavistike na faksu. Sprejemali so tudi klice poslušalcev in mu je en zastavil eno vprašanje kaj je prav. Primera ne vem več, vem pa da se profesor ni strinjal s tem kar je trdil SSKJ. Več teže je dal temu, kar se dobro sliši in temu kako se uporablja v praksi.
Zbogom in hvala za vse ribe

imagodei ::

@WarpedOne:

SSKJ in pravopis sta referenci. Seveda se lahko ti dve referenci updata, kadar zastarita in ne odražata več realnega stanja. Ampak pri jeziku problem teče v dve smeri:

1.) Učimo se jezika, ki je splošno sprejet in katerega pravila so točno določena. Vsi se učimo istega jezika, istih pravil in zato tudi rečemo, da se učimo slovenskega jezika. Pravila so zapisana in naj se spreminjajo le takrat, ko postanejo neživljenjska, ne pa, ko posamezniki ugotavljajo, da je nekaj trapasto. Torej SSKJ in Sl. pravopis določata pravila, ki se jih moramo držati, tako kot Ustava in zakoni, poenostavljeno rečeno, določajo pravila obnašanja in družbene norme. Niti zakona niti SSKJ ali Pravopisa ne moreva spremeniti jaz ali ti, ker se nama zdi, da se neka beseda lepše sliši v "najini" slovenščini.

2.) Jezik se dejansko spreminja, je živa tvorba.
Občasno so popravki referenčnih dokumentov potrebni, ampak ne zato, ker se je 10% otrok v šoli slabo naučilo Slovenskega jezika. Jezik naj se spreminja zaradi potreb (globalizacija, prihod novih besed iz drugih jezikov, neologizmi, morda tudi poenostavitev zapletenih in neživljenjskih slovničnih pravil), ne pa zato, ker se del populacije ni bil sposoben zapomniti, da obstaja razlika med uporabo tožilnika ter rodilnika, ipd. Meni se recimo lahko izredno prijetno zdi reči "Kupil sem si dve ure," ali pa "Imam dve sestre," ampak to je slovnično nepravilno. Celo 90% Slovencev lahko govori tako, pa je to še vedno slovnično nepravilno. Osebni pogledi niso razlog za spreminjanje pravil. Težko bi našel Slovenca, starega 25+ let, ki bi ga motila raba končnice -lec v besedah glodalec, sesalec, volilec, ipd. in če se poučevanje tega ohrani v šolah, tudi čez 200 let ne boš našel 25+ let starega Slovenca, ki bi se mu to zdelo blazno čudno. Oboje je funkcionalno povsem sprejemljivo, jezik zaradi tega ne trpi. Slovenščina ni jezik tipa "Piši kao što govoriš", zato se vsak, ki ima za sabo OŠ zlahka zapomni, da se te besede pišejo s končnico -lec. Zakaj bi torej šli v spremembo? Kaj koristnega dosežeš s tem, razen da bodo naslednjih 50 let starejše generacije pisale "po svoje" in slovnično nepravilno, mlajše generacije pa uradno in slovnično pravilno?

Še enkrat, če otroka od rojstva učiš 1. varianto, pri 25 letih ne bo ugotavljal, da je -lec čudno in se ne bo čutil prav nič prevaranega in oškodovanega.

Kar pa se tiče omenjenega slavista iz radijske oddaje, pa veljajo enaki pomisleki, kot sem jih napisal zgoraj. Še enkrat: slovenščnina ni "Piši kao što govoriš". Besedica "poudarjam" se npr. piše z "u", ne pa z "v", čeprav jo stalno izgovarjamo nekako kot "w". Spreminjati slovnično število in spol določeni besedi (npr. SKRIPTA) zato, ker se nekaj generacij v osnovnih in srednjih šolah ni naučilo pravilne rabe, je absurd.

Po isti logiki bi se morali Angleži zamisliti npr. nad rabo besede WAS/WERE. Meni in verjetno množici tujcev, pa tudi množici native-speakerjev se zdi povsem absurdna raba besede WERE v naslednjem stavku:
If I WERE you, I wouldn't do that.

ki pa je povsem pravilna. Čeprav bi za osebkom "I" moral stati povedek "WAS", ne pa "WERE".

Vse več mladih v angleško govorečih državah celo opušča rabo WERE in brez izjeme govorijo WAS:
Where WAS you yesterday?

Očitno je nekaj narobe tukaj - uradni jezik naj odseva realno stanje, ane? Apelirajmo na angleško govoreče dežele, naj se vendarle odločijo, kaj hočejo - WAS ali WERE. Obojega nočemo in ne bomo uporabljali! ;(( :\
- Hoc est qui sumus -

Mercier ::

Če zmoreš utemeljiti in zagovarjati, lahko mirno uprabljaš slovnico in slovar po lastni presoji. Tudi slovenisti niso hudi. Vsaj tisti, ki niso hudi že po naravi.

madmitch ::

Tudi to je slovenščina:

GLAGOLITE PO NAZ REDKA ZLOUEZA:
Bose,↑ Gozpodi miloztiuvi,↑ Otze Bose,↑ Tebe izpovuede
vuez moi greh,↑ i zuetemu Creztu,↑ i zuetei Marii↑,↑ i zue-
temu Michaelu↑,↑ i uzem crilatcem bosiem,↑ i zuetemu Pe-
5 tru↑,↑ i uzem zelom bosiem,↑ i uzem musenicom bosiem,↑
i uzem vuernicom bosiem,↑ i uzem,↑ devuam praudnim,↑ i uzem
praudnim.↑↑ I tebe,↑ bosi rabe,↑ choku biti ↑ izpovueden uzeh moih
greh,↑ i vueruiu,↑ da mi ie,↑ na zem zuete beusi,↑ iti se na on
zuet,↑ paki se uztati na zodni den.↑↑ Imeti mi ie sivuot
10 po zem,↑ imeti mi ie otpuztic moih grechou.↑↑ Bose
miloztiuvi,↑ primi moiv izpovued moih grechou:↑ ese
iesem ztuoril zla po t den,↑ pongese bih na zi zvuet
vuuraken i bih crisken,↑ ese pomngu ili ne pomngu,↑ ili
vuolu ili nevuolu,↑ ili vuede ili ne vuede,↑ ili u nepraud-
15 nei rote ili u lsi,↑ ili tatbe ili zavuizti,↑ ili v uzmazi
ili v zinistue,↑ ili ese mi ze tomu chotelo,↑ emuse mi bi ne doz-
talo choteti,↑ ili v poglagolani,↑ ili zpe ili ne zpe,↑ ili ese
iezem ne zpazal nedela,↑ ni zueta vuecera,↑ ni mega
pozta i inoga mnogoga,↑ ese protiu Bogu i protiu me-
20 mu creztu.↑↑ Ti edin,↑ Bose,↑ vuez,↑ caco mi ie iega potre-
ba vuelica.↑↑ Bose,↑ Gozpodi miloztivi,↑ Tebe ze mil
tuoriv od zih postenih greh i od ineh mnozeh,↑
i vuensih i minsih,↑ ese iezem ztvoril.↑↑ Teh ze Tebe
mil tuoriv,↑ i zuetei Marii↑,↑ i vzem zvetim.↑↑
Nobody is perfect, my name is Nob Ody

WarpedGone ::

>> . Pravila so zapisana in naj se spreminjajo le takrat, ko postanejo neživljenjska, ne pa, ko posamezniki ugotavljajo, da je nekaj trapasto

Izvoliš obrazložit kako se tole zgodi?

a) nenadoma čez noč ogromen delež prebivalstva ni več zmožno izgovorit neke končnice in se pač spremeni pravilo?
b) neko pravilo se krši vse pogosteje in pogosteje?

Tole v drugem pomeni, da je ta delež prebivalstva dolgo časa "dobival cveke pri slovki", ker niso spoštovali pravil. Na koncu pa se je pogruntalo le da je pravilo postalo neživljensko in so oni ves čas govorili prav?

Skripta, skripe, skripti, skripto, pri skripi, s skirpto. Pa se magari postavite na glavo na SSKJ.
Zbogom in hvala za vse ribe

imagodei ::

@Saša: Ne bo držalo.

Poskusi poslati prošnjo za zaposlitev na N podjetij. Pazi, da v prošnji ne niti ene vejice, velike začetnice, pike. Uporabljaj slengovske besede in v splošnem piši kao što govoriš.

Potem pa povej, od koliko podjetij boš dobil klic.
- Hoc est qui sumus -
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Raba predloga s/z (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
11113153 (10729) jype
»

Spletni test znanja slovenščine (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
17230897 (27131) T-h-o-r
»

Števniki (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
17849760 (47509) Malajlo
»

Knjižna slovenščina (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
11511949 (10357) koyotee
»

Slovnica (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1257961 (6334) Thomas

Več podobnih tem