Forum » Loža » Pešanje slovnice
Pešanje slovnice
GupeM ::
O tehničnem pregledu sem začel pisat jaz, ko sem razložil, kje jaz vidim razliko v pomenu med "izpravno" in "brezhibno" in zakaj eno ni kar nadomestljivo z drugim. Če pa tehnični pregled ni izrecno omenjen, pa "izpraven" pove skoraj vse, "ustrezen" pa skoraj nič. In kaj mene briga, če je to srbo-hrvatizem, če je pa beseda več kot očitno koristna? Beseda kava je tudi turškega izvora, pa me to ne zanima, ko jo uporabljam.
Seveda imamo besede, ki izhajajo iz drugih jezikov. Ponavadi gre za besede, za katere v slovenščini še nimamo druge ustrezne besede. So pa te besede tudi v SSKJ in v Pravopisu, za razliko od besede izpravno, ki je ni nikjer, imamo pa zanjo tudi ustrezno slovensko besedo, celo več njih: brezhiben, primeren, ustrezen.
"Premalo plačevati" je predolgo, vsak sistem stremi k ekonomičnosti. Mogoče samo po sebi ne deluje pretirano dolgo, ampak ko moraš kombinirati z ostalimi izrazi, pa se pozna. Kakšen bi bil naslov novice brez tega? "Sistematično premalo plačeval?". Ali pa pišeš eno daljše besedilo na tematiko dela, pa se ti vmes nabere nepotrebne navlake za par vrstic. Lahko preživimo brez tega, ampak fajn je, če imamo za čimveč konceptov eno besedo. Dokler ne bodo jezikovni puristi s puškami grozili, se bo sistem prilagajal potrebam uporabnikov in ne obratno.
Ja, sistematično premalo plačeval bi bil povsem ustrezen prevod. Verjetno si ti eden od tistih, ki angleški pathetic prevaja v slovenski patetičen. Patetičen ima v slovenščini povsem drug pomen, ki se zapiše z dvema besedama. Pomeni pa pretirano navdušen oz. pretirano vznesen. Bomo tudi tukaj stremeli k ekonomičnosti in povsem narobe uporabljali besedo patetičen?
ginekk ::
Beseda "podplačilo" bi meni bil kar logičen novorek. Nasprotje od preplačila.
Večjo težavo imam sprejeti besedo "opolnomočenje", ki je direktni prevod iz angl. besede "empowerment".
Tudi "ignorantski" ima povsem drug pomen v angleščini (ignorant=neveden) kot pri nas (ignorantski=omalovažujoč).
Večjo težavo imam sprejeti besedo "opolnomočenje", ki je direktni prevod iz angl. besede "empowerment".
Tudi "ignorantski" ima povsem drug pomen v angleščini (ignorant=neveden) kot pri nas (ignorantski=omalovažujoč).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: ginekk ()
dela ::
O tehničnem pregledu sem začel pisat jaz, ko sem razložil, kje jaz vidim razliko v pomenu med "izpravno" in "brezhibno" in zakaj eno ni kar nadomestljivo z drugim. Če pa tehnični pregled ni izrecno omenjen, pa "izpraven" pove skoraj vse, "ustrezen" pa skoraj nič. In kaj mene briga, če je to srbo-hrvatizem, če je pa beseda več kot očitno koristna? Beseda kava je tudi turškega izvora, pa me to ne zanima, ko jo uporabljam.
Seveda imamo besede, ki izhajajo iz drugih jezikov. Ponavadi gre za besede, za katere v slovenščini še nimamo druge ustrezne besede. So pa te besede tudi v SSKJ in v Pravopisu, za razliko od besede izpravno, ki je ni nikjer, imamo pa zanjo tudi ustrezno slovensko besedo, celo več njih: brezhiben, primeren, ustrezen.
Kako je ni "nikjer"? Beseda "izpravno" je v Pleteršnikovem slovarju, popolnoma enako kot beseda "podplačati" (ki je ni v SSKJ) in s čimer se tukaj argumentira, da je že ustaljena in zato njen nov pomen ni posrečen (čeprav ima "izkoriščanje" pomenov po raznih slovarjih vsaj 5 različnih).
Ja, sistematično premalo plačeval bi bil povsem ustrezen prevod. Verjetno si ti eden od tistih, ki angleški pathetic prevaja v slovenski patetičen. Patetičen ima v slovenščini povsem drug pomen, ki se zapiše z dvema besedama. Pomeni pa pretirano navdušen oz. pretirano vznesen. Bomo tudi tukaj stremeli k ekonomičnosti in povsem narobe uporabljali besedo patetičen?
Bi bil ustrezen, a dolgovezen. O tem se spraševati je rahlo prepozno, ker uporabniki že zdavnaj k temu stremijo in sčasoma bo "napačna" varianta postala "prava" zaradi pogoste uporabe, tako se spremembe v jeziku pač dogajajo, tako kot številne druge v preteklosti, ki jih danes sprejemamo vsi. Ne vidim pa za "patetično" toliko besedotvornih in sistemsko-logičnih argumentov kot za "podplačevanje" - predvsem nima že po istem slovenskem besedotvornem vzorcu ustaljenega nasprotja.
Tidule ::
Na sreco se spremembe v jeziku vseeno ne dogajajo na tako zgresen nacin in tudi pomilovanja vreden odnos, ki ga imas do slovenskega jezika tega ne bo spremenil, pa ce se tako pateticno navijas za zgresene prevode.
primoz4p ::
Fran:
izkoriščeválec -lca [iskoriščevau̯ca] m (ȃ)
1. kdor daje komu premajhno povračilo za delo, ki ga opravlja: brezobzirni izkoriščevalci; izkoriščevalec delavcev, ljudstva; oblast izkoriščevalcev; nasprotja med izkoriščevalci in izkoriščanimi / izkoriščevalci suženjskega dela otrok
Ampak tudi (SSKJ):
izkoríščati -am nedov. (í)
1. delati, da se kaj funkcionalno, namensko uporablja: ljudje so izkoriščali podzemeljske jame za bivanje; dobro izkoriščati prostor / prav izkoriščati prosti čas
2. delati, da kaj opravlja svoj namen: dobro izkoriščati krmo; izkoriščati stroje / izkoriščati gorivo
3. delati, da kaj prinaša ugodnosti: izkoriščati položaj na tržišču / izkoriščati ugodne priložnosti
// delati, da kaj neupravičeno prinaša ugodnosti: izkoriščal je svoj službeni položaj / izkoriščali so njeno dobroto, naivnost, stisko
4. dajati komu premajhno povračilo za delo, ki ga opravlja: izkoriščati delavce
5. uporabljati kaj v gospodarske namene: izkoriščati gozdove, rudnike, zemljišča
Sistematično izkoriščanje se meni zdi še najboljša alternativa, ampak podoben problem kot "podplačevanje" - preveč pomenov, 4. paše idealno, ampak pomisliš pa tudi na 1., 2., zato razumem, zakaj je avtor iskal nekaj bolj nazornega (in stilsko nevtralnega).
Pri medsebojnih (medčloveških) odnosih je pojem "izkoriščati" povsem jasen. Kaže na podrejen odnos ene osebe oz. skupine proti drugi v dani situaciji.
Na 1. in 2. niti ne pomislim, ker ne želim osebe razčlovečiti.
Kako se sliši?:
- Sužnjelastnik je podplačeval sužnje.
- Graščak je podplačeval tlačane.
- Kapitalist je podplačeval delavce.
In če zamenjamo besedo "podplačeval" z "izkoriščal"?
Povsem jasno je kako so sužnjelastniki, graščaki in kapitalisti izkoriščali.
Kakšen pa je namen delavca, da se zaposli. Ali ni to plačilo?
Dovol poveden bi bil naslov "Amazon več kot leto izkoriščeval zaposlene." in bi moralo biti vsakemu jasno, da jih je premalo plačeval za obseg in opravljeno delo v skladu z dogovorom.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: primoz4p ()
m0LN4r ::
Mene pa najbolj moti, ko uporabnik m0LN4r vedno pise "polek" namesto "poleg"
Nevem zakaj bi se finega delal, kot se ostali.
https://ref.trade.re/38mvdvxm
Trade Republic 38MVDVXM
Trade Republic 38MVDVXM
dela ::
Glede logike in intuitivnosti ustaljenega sistema pa še enkrat (nekdo je že zgoraj omenil):
precenjevati = preveč ceniti
podcenjevati = premalo ceniti
preplačevati = preveč plačevati
podplačevati = BUM, nekaj čist tretjega
Zato izum iz novice marsikomu zveni dobro, čeprav ni razširjen. Da je hkrati tudi dobesedni prevod iz angleščine (oz. bi lahko bil), ni toliko važno. Slovenskih besedotvornih vzorcev se drži. Če je zanič, je slovenska slovnica pač zanič.
Preveliko = podveliko?
Pretežko = podtežko?
Premajhno = podmajhno?
Prerasti = podarsti?
O kakih vzorcih sanjaš? Izum iz novice pač zveni dobro ljudem z nizko stopnjo bralnega razumevanje in izredno slabo razvitim besednim zakladom. In kakorli se trudiš obračat besede je to samo in le dobeseden prevod sestavljene angleške besede. Približno kot če bi krankenwagen prevedili v trpeče vozilo in potem blodili o tem kako tak izum zveni dobro.
O besedotvornem vzorcu in to še znotraj tematskega polja povrhu. To seveda ne pomeni, da v vseh primerih nasprotje predpone "pre" predstavlja "pod". A ne vidiš, da sta si "cenjenje" in "plačevanje" pomensko in oblikovno dosti bolj sorodna od zgornjih primerov? Naštel si večinoma prislove, seveda ne moreš tega primerjati z glagoli, s katerimi se ukvarjamo mi. Glede edinega glagola: rase se ponavadi ne navzdol, zato to ni pogosta kombinacija (samostalnik "podrast" sicer vseeno obstaja, ampak to spet ni glagol), nekateri koncepti nasprotja sploh ne morejo imeti - višina plačila gleda na neko mejo pa seveda ni tak kocept - plačuje in (o)cenjuje se seveda lahko pre(ko) neke meje in pod neko mejo, zato je pomensko logično (in ustaljeno v primeru "precenjevanja", "podcenjevanja" ter "preplačevanja"), to seveda ni primerljivo s tem, kar počneš zgoraj. Ne vem, zakaj te pa izvor "preplačevanja" npr. ne moti, ko pa je v angleščini tudi glagol "to overpay"? Čisto z lahkoto je to prišlo v slovenščino z ravno tako slabim prevodom, ki je bil približno enako logičen kot "podplačilo".
GupeM ::
Kako je ni "nikjer"? Beseda "izpravno" je v Pleteršnikovem slovarju, popolnoma enako kot beseda "podplačati" (ki je ni v SSKJ) in s čimer se tukaj argumentira, da je že ustaljena in zato njen nov pomen ni posrečen (čeprav ima "izkoriščanje" pomenov po raznih slovarjih vsaj 5 različnih).
Jebo tebe Pleteršnikov slovar. Še če je beseda v SSKJ ali v Pravopisu, ni nujno da je primerna za uporabo, kaj šele če je v Pleteršniku. Primer besede: Kurec. Obstajata in v SSKJ in v Pravopisu, pa se v medijih ne uporablja. Medtem ko se beseda penis ali moški spolni organ uporabljata. Pa vse pomeni isto.
Bi bil ustrezen, a dolgovezen. O tem se spraševati je rahlo prepozno, ker uporabniki že zdavnaj k temu stremijo in sčasoma bo "napačna" varianta postala "prava" zaradi pogoste uporabe, tako se spremembe v jeziku pač dogajajo, tako kot številne druge v preteklosti, ki jih danes sprejemamo vsi. Ne vidim pa za "patetično" toliko besedotvornih in sistemsko-logičnih argumentov kot za "podplačevanje" - predvsem nima že po istem slovenskem besedotvornem vzorcu ustaljenega nasprotja.
Seveda, ker stremimo k ekonomičnosti in nedolgovezenju, bojo kmalu prišli v uporabo tudi spodnji primeri:
belejši in najbelejši po angleškem zgledu whiter and the whitest (namesto bolj bel in najbolj bel),
vročejši in najvročejši, angleško hotter in the hottest (namesto bolj vroč in najbolj vroč)
Po ustaljenem besedotvornem vzorcu, ane?
Vse besedne zveze enostavno niso primerne za zamenjavo z eno besedo, pa če vidiš še toliko vzorcev.
Ti si res najtrmastejši na tem forumu.
dela ::
Kako se sliši?:
- Sužnjelastnik je podplačeval sužnje.
- Graščak je podplačeval tlačane.
- Kapitalist je podplačeval delavce.
In če zamenjamo besedo "podplačeval" z "izkoriščal"?
Povsem jasno je kako so sužnjelastniki, graščaki in kapitalisti izkoriščali.
Odlično, da si dal te primere, da se prikaže razlika v konotaciji. V prvem primeru izjemno slabo deluje, ker ponavadi plačevanja sploh ni. Sem pa zgoraj napisal, da je izkoriščanje dober prevod, ampak vseeno deluje zelo univerzalno in ne pove zelo direktno, da je problem v plačilu, izkoriščanja imaš več vrst, od legalnega, pričakovanega (med delodajalcem in delavcem), do sužnjelastniškega, zato paše v vse zgornje situacije, ni pa zelo nazorno, kar pa naslov novice želi biti (pa kratek tudi). "Podplačevanje" je pa dosti bolj specifičen opis dogajanja, zato pač ne paše v toliko situacij.
Tidule ::
"Podplačevanje" je pa dosti bolj specifičen opis dogajanja, zato pač ne paše v toliko situacij.
ja, odlično opiše situacijo kjer nekdo nekoga podkupi, ampak to ni bilo to kar je želel sporočiti avtor novice. Ker amazon v konkretnem primeru ni podkupoval delavcev ampak je premalo plačeval. In povsem enako verjetno bi se lahko zgodilo eno ali drugo. Posledično uporaba spakedranega prevoda namesto ustreznih besednih zvez pripelje do tega, da je naslov novice povsem neuporaben in zataji pri osnovni funkciji jezika, ki je prenos sporočila.
Odlično, da si dal te primere, da se prikaže razlika v konotaciji. V prvem primeru izjemno slabo deluje, ker ponavadi plačevanja sploh ni.
Kako da ne? Situacije v kateri so sužnjelstniki podkupovali sužnje (ne samo z denarjem) v zameno za na primer infomacije niso nič tako nenavadnega.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Tidule ()
dela ::
Seveda, ker stremimo k ekonomičnosti in nedolgovezenju, bojo kmalu prišli v uporabo tudi spodnji primeri:
belejši in najbelejši po angleškem zgledu whiter and the whitest (namesto bolj bel in najbolj bel),
vročejši in najvročejši, angleško hotter in the hottest (namesto bolj vroč in najbolj vroč)
Po ustaljenem besedotvornem vzorcu, ane?
Vse besedne zveze enostavno niso primerne za zamenjavo z eno besedo, pa če vidiš še toliko vzorcev.
Nasprotno, tukaj ti vidiš ustaljene besedotvorne vzorce, kjer jih ni. Najdi obstoječo tematsko in oblikovno paralelo z "belejšim" in najbelejšim" v slovenski slovnici (ki jo priznava soliden del jezikovnih priročnikov), tako kot smo našli "precenjevanje", "podcenjevanje", "preplačevanje".
Seveda, ko najdeš en res logičen in objektiven razlog, eno slovnično pravilo, zakaj ta zamenjava ne bi bila primerna, ti bom pa dal prav. (to, da ta beseda z drugačnim pomenom že obstaja, ne štejem za zadosten razlog: nekatere besede imajo 5 pomenov in več).
Tidule ::
Seveda, ko najdeš en res logičen in objektiven razlog,
Zelo enostavno, osnovni namen jezika je prenos informacij. Tisto sekundo, ko to zataji (kot pri tej novici) si pač nekje brcnil v meglo. V konkretnem primeru s tem, da je avtor uporabil pomensko neprimerno besedo, čeprav je imel na voljo druge, ki bi sporočilo lahko brez težav prenesle.
dela ::
"Podplačevanje" je pa dosti bolj specifičen opis dogajanja, zato pač ne paše v toliko situacij.
ja, odlično opiše situacijo kjer nekdo nekoga podkupi, ampak to ni bilo to kar je želel sporočiti avtor novice. Ker amazon v konkretnem primeru ni podkupoval delavcev ampak je premalo plačeval. In povsem enako verjetno bi se lahko zgodilo eno ali drugo. Posledično uporaba spakedranega prevoda namesto ustreznih besednih zvez pripelje do tega, da je naslov novice povsem neuporaben in zataji pri osnovni funkciji jezika, ki je prenos sporočila.
Odlično, da si dal te primere, da se prikaže razlika v konotaciji. V prvem primeru izjemno slabo deluje, ker ponavadi plačevanja sploh ni.
Kako da ne? Situacije v kateri so sužnjelstniki podkupovali sužnje (ne samo z denarjem) v zameno za na primer infomacije niso nič tako nenavadnega.
Ponavadi
Do mene je sporočilo prišlo čisto v redu, že zaradi tega, ker vem, da delavci nimajo sistematično neke moči nad delodajalcem, da bi jih bilo smiselno sistematično podkupovati - dovolj je ustrezno plačilo - in sem brez težav ugotovil, da je s "podplačevanjem" mišljeno nekaj drugega. Sem pa tako prej ugotovil, za kakšno vrsto izkoriščanja gre, kot če bi v naslovu bilo samo izkoriščanje.
Seveda, ko najdeš en res logičen in objektiven razlog,
Zelo enostavno, osnovni namen jezika je prenos informacij. Tisto sekundo, ko to zataji (kot pri tej novici) si pač nekje brcnil v meglo. V konkretnem primeru s tem, da je avtor uporabil pomensko neprimerno besedo, čeprav je imel na voljo druge, ki bi sporočilo lahko brez težav prenesle.
Uh, koliko zatajevanja tega osnovnega namena jezika je bilo, ko je prvi Slovenec izgovoril ali zapisal dobesedne prevode iz nemščine: predstava, razstava, predstojnik, nastop itd.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dela ()
Tidule ::
Kaj ko bi si namesto lajnanja enega in istega vzel 2 minuti in pojasnil, kako točno so to direktni prevodi na nivoju under-pay v pod-plačan? Moje znanje nemščine žal ni na dovolj visokem nivoju, da bi razumel kako točno recimo je nastop dobesedno preveden iz nemščine? ker na je v nemščini an, stop pa halt. Samo anhalt po mojem vedenju ne pomeni nastop.
Tukaj se krepko motiš. Primerov, ko so delodajalci podkupovali delavce, recimo zato da so bili tiho glede takšnih in drugačnih kršitev znotraj podjetja je v ZDA ogromno. Ravno na primeru Amzona je bilo o podkupovanju zaposlenih že precej govora v letošnjem letu http://www.fightbacknews.org/2021/2/23/...
delavci nimajo sistematično neke moči nad delodajalcem, da bi jih bilo smiselno sistematično podkupovati
Tukaj se krepko motiš. Primerov, ko so delodajalci podkupovali delavce, recimo zato da so bili tiho glede takšnih in drugačnih kršitev znotraj podjetja je v ZDA ogromno. Ravno na primeru Amzona je bilo o podkupovanju zaposlenih že precej govora v letošnjem letu http://www.fightbacknews.org/2021/2/23/...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Tidule ()
primoz4p ::
Kako se sliši?:
- Sužnjelastnik je podplačeval sužnje.
- Graščak je podplačeval tlačane.
- Kapitalist je podplačeval delavce.
In če zamenjamo besedo "podplačeval" z "izkoriščal"?
Povsem jasno je kako so sužnjelastniki, graščaki in kapitalisti izkoriščali.
Odlično, da si dal te primere, da se prikaže razlika v konotaciji. V prvem primeru izjemno slabo deluje, ker ponavadi plačevanja sploh ni. Sem pa zgoraj napisal, da je izkoriščanje dober prevod, ampak vseeno deluje zelo univerzalno in ne pove zelo direktno, da je problem v plačilu, izkoriščanja imaš več vrst, od legalnega, pričakovanega (med delodajalcem in delavcem), do sužnjelastniškega, zato paše v vse zgornje situacije, ni pa zelo nazorno, kar pa naslov novice želi biti (pa kratek tudi). "Podplačevanje" je pa dosti bolj specifičen opis dogajanja, zato pač ne paše v toliko situacij.
Vem, da boš iz mojega zapisa spet vzel del iz konteksta, kar bo spremenilo celotni pomen, ki ga želim podati.
Prepona "pod":
- v besedi "podcenjevanje"
V vseh starejših pravlicah je pod mizo pes. Je človekov najboljši prijatelj, mi mu pa enakovreden.
podcenjevanje == cenjen, kot tista pod mizo == cenjen kot pes == ni enakovreden == manjvreden
npr.:
"Petelin je zletel v dimnik, mačka je počepnila na ognjišče, pes se je raztegnil pod mizo, raca se je spravila v čebrič, ki je bil napolnjen z vodo, osel se je zavalil na tla pri vratih, vol je polegnil nedaleč ob steni in vsaka žival si je izbrala svoj kotiček."
- "pod mizo" v pomenu "skrivoma"
Iz česar sledi za osebe:
podkupiti == pod(mizo)kupiti == Na skrivaj ga kupiti, da dela za
podplačati == pod(mizo)plačati == Na skrivaj ga plačati, da dela za
npr.:
"Se Toninova NSi res na skrivaj, pod mizo, pogovarja o povolilnem sodelovanju z SD- jem in se pripravlja na morebitno novo konstelacijo po volitvah..."
Zgodovina sprememb…
- spremenil: primoz4p ()
dela ::
Kaj ko bi si namesto lajnanja enega in istega vzel 2 minuti in pojasnil, kako točno so to direktni prevodi na nivoju under-pay v pod-plačan? Moje znanje nemščine žal ni na dovolj visokem nivoju, da bi razumel kako točno recimo je nastop dobesedno preveden iz nemščine? ker na je v nemščini an, stop pa halt. Samo anhalt po mojem vedenju ne pomeni nastop.
OK. Auf = na, treten = stopati, Auftritt je samostalnik iz tega, glagol je bil prej. "Stop" za "ustaviti", ni slovensko.
Vor = pred; stehen = stati, Stellung = stava/postavitev
Itd.
dela ::
Kako se sliši?:
- Sužnjelastnik je podplačeval sužnje.
- Graščak je podplačeval tlačane.
- Kapitalist je podplačeval delavce.
In če zamenjamo besedo "podplačeval" z "izkoriščal"?
Povsem jasno je kako so sužnjelastniki, graščaki in kapitalisti izkoriščali.
Odlično, da si dal te primere, da se prikaže razlika v konotaciji. V prvem primeru izjemno slabo deluje, ker ponavadi plačevanja sploh ni. Sem pa zgoraj napisal, da je izkoriščanje dober prevod, ampak vseeno deluje zelo univerzalno in ne pove zelo direktno, da je problem v plačilu, izkoriščanja imaš več vrst, od legalnega, pričakovanega (med delodajalcem in delavcem), do sužnjelastniškega, zato paše v vse zgornje situacije, ni pa zelo nazorno, kar pa naslov novice želi biti (pa kratek tudi). "Podplačevanje" je pa dosti bolj specifičen opis dogajanja, zato pač ne paše v toliko situacij.
Vem, da boš iz mojega zapisa spet vzel del iz konteksta, kar bo spremenilo celotni pomen, ki ga želim podati.
Prepona "pod":
- v besedi "podcenjevanje"
V vseh starejših pravlicah je pod mizo pes. Je človekov najboljši prijatelj, mi mu pa enakovreden.
podcenjevanje == cenjen, kot tista pod mizo == cenjen kot pes == ni enakovreden == manjvreden
npr.:
"Petelin je zletel v dimnik, mačka je počepnila na ognjišče, pes se je raztegnil pod mizo, raca se je spravila v čebrič, ki je bil napolnjen z vodo, osel se je zavalil na tla pri vratih, vol je polegnil nedaleč ob steni in vsaka žival si je izbrala svoj kotiček."
- "pod mizo" v pomenu "skrivoma"
Iz česar sledi za osebe:
podkupiti == pod(mizo)kupiti == Na skrivaj ga kupiti, da dela za
podplačati == pod(mizo)plačati == Na skrivaj ga plačati, da dela za
npr.:
"Se Toninova NSi res na skrivaj, pod mizo, pogovarja o povolilnem sodelovanju z SD- jem in se pripravlja na morebitno novo konstelacijo po volitvah..."
Ne trdim, da pa "podplačati" za "podkupovanje" pa nima pomenskega smisla. Ga po mojem mnenju ima in to približno takega, kot si ga zapisal. Ni pa seveda vsako pojavljanje predloga oz. predpone "pod" vezano na mizo. In ne pove nič o tem, da "podplačevanje" ne bi moglo imeti še enega dodatnega pomena zraven in zakaj (podobno, kot ima "izkoriščanje" vsaj 5 pomenov).
dela ::
primoz4p ::
Zakaj dodajati tretji pomen, ki z zgodovinskim razvojem besede nima nobene veze?
npr.:
"prebežnik" je tudi taka beseda, ki se ji v zadnjem času odvzema njen specifičen zgodovinski pomen. Nova raba zelo kvari njeno ozko sporočilnost.
npr.:
"prebežnik" je tudi taka beseda, ki se ji v zadnjem času odvzema njen specifičen zgodovinski pomen. Nova raba zelo kvari njeno ozko sporočilnost.
dela ::
Ker bi bilo koristno, praktično in smiselno imeti pomensko nasprotje od "preplačevanja" v eni besedi. Jezik je najprej orodje, šele potem nekaj za šparat in občudovat.
primoz4p ::
Zakaj?
Taka beseda bi takoj izgubila veliko svojega pomena, kot npr. "akcija", "razprodaja", "znižanje" v trgovini in "poštenje", "odgovornost", "resnica" v politiki.
Sicer pa:
Pojem "preplačevati" za izdelke iz strani kupca je jasen in dokazljiv, če obstajajo na trgu enaki izdelki z različno ceno. Tudi stroški izdelave so lahko različni. Za prodajo stvari/storitve pod ceno smo uvozili izraz "dámping".
Pri osebah pa se takoj postavljajo vprašanja: "Za koliko se lahko prodaš?", "Koliko se ceniš?"... Torej subjektivna ocena posamezne osebe same sebe in drugih. Pri nas imamo zakonsko postavljeno mejo za najnižjo plače, razne kolektivne pogodbe ter osebne pogodbe o zaposlitvi, v katerih so bolj ali manj opredeljeni pogoji zaposlitve (tudi plača). Za kršenje tega pa obstajajo boljši izrazi kot nasprotje od "preplačevati".
Taka beseda bi takoj izgubila veliko svojega pomena, kot npr. "akcija", "razprodaja", "znižanje" v trgovini in "poštenje", "odgovornost", "resnica" v politiki.
Sicer pa:
Pojem "preplačevati" za izdelke iz strani kupca je jasen in dokazljiv, če obstajajo na trgu enaki izdelki z različno ceno. Tudi stroški izdelave so lahko različni. Za prodajo stvari/storitve pod ceno smo uvozili izraz "dámping".
Pri osebah pa se takoj postavljajo vprašanja: "Za koliko se lahko prodaš?", "Koliko se ceniš?"... Torej subjektivna ocena posamezne osebe same sebe in drugih. Pri nas imamo zakonsko postavljeno mejo za najnižjo plače, razne kolektivne pogodbe ter osebne pogodbe o zaposlitvi, v katerih so bolj ali manj opredeljeni pogoji zaposlitve (tudi plača). Za kršenje tega pa obstajajo boljši izrazi kot nasprotje od "preplačevati".
dela ::
Za začetek: beseda "podplačati" v prvotnem pomenu ni ravno nek dragulj slovenskega jezka, je obskurna, malo se uporabja, ni se prebila niti v SSKJ in jo najdemo samo v Pletršnikovem nemško-slovensko slovarju (enako kot "izpravno"), vprašanje, če ni celo sama dobesedni prevod iz nemščine (tega ne vem) kot številne druge slovenske besede. Poleg tega nima nekega edinstvenega pomena, ima popolnoma enak pomen kot "podkupiti", torej pretirano koristna ni. In bi jo zdaj morali na vse kriplje varovat, da ne bi še enega pomena zraven dobila in ne bi postala malo bolj uporabna, kot je?
Dokazljivost pojava pa se mi zdi čisto irelevantna. Nemci in Angleži imajo besedo za to, slovenščina je pa ne bi rabila? Ok, bodo mladi pri nas čez 50 let pač o underpayanju govorili, če že zdaj ne.
Dokazljivost pojava pa se mi zdi čisto irelevantna. Nemci in Angleži imajo besedo za to, slovenščina je pa ne bi rabila? Ok, bodo mladi pri nas čez 50 let pač o underpayanju govorili, če že zdaj ne.
Tidule ::
Govorili bodo popolnoma enako kot sedaj in sicer da so premalo placani.
Meni je predvsem smesno to pateticno branjenje necesa, kar je ocitno posledica povrsnega dobesednega prevajanja.
Meni je predvsem smesno to pateticno branjenje necesa, kar je ocitno posledica povrsnega dobesednega prevajanja.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Tidule ()
dela ::
Govorili bodo popolnoma enako kot sedaj in sicer da so premalo placani.
Meni je predvsem smesno to pateticno branjenje necesa, kar je ocitno posledica povrsnega dobesednega prevajanja.
Meni je pa smešno, da je človek tako strašno proti dobesednemu prevajanju, medtem pa niti ne ve, koliko dobesedno prevedenih besed iz tujih jezikov uporablja dnevno in kako koristne so bile za slovenski jezik in kako koristne še bodo.
Tidule ::
No vidis, pa sva se oba nasmejala na racun slovenscine in tudi kaj naucila.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Tidule ()
GupeM ::
Nasprotno, tukaj ti vidiš ustaljene besedotvorne vzorce, kjer jih ni. Najdi obstoječo tematsko in oblikovno paralelo z "belejšim" in najbelejšim" v slovenski slovnici (ki jo priznava soliden del jezikovnih priročnikov)
Moder, modrejši, najmodrejši. Sicer pa ti to nisi, tako da ne razumeš.
Pa če si še že zapičil v bel, belejši, najbelejši ... Zakaj vroč ne sledi vzorcu?
primoz4p ::
Govorili bodo popolnoma enako kot sedaj in sicer da so premalo placani.
Meni je predvsem smesno to pateticno branjenje necesa, kar je ocitno posledica povrsnega dobesednega prevajanja.
Meni je pa smešno, da je človek tako strašno proti dobesednemu prevajanju, medtem pa niti ne ve, koliko dobesedno prevedenih besed iz tujih jezikov uporablja dnevno in kako koristne so bile za slovenski jezik in kako koristne še bodo.
Jaz pa se veselim dobesednega prevajanja angleškega izraza "Looking forward" :)
dela ::
Nasprotno, tukaj ti vidiš ustaljene besedotvorne vzorce, kjer jih ni. Najdi obstoječo tematsko in oblikovno paralelo z "belejšim" in najbelejšim" v slovenski slovnici (ki jo priznava soliden del jezikovnih priročnikov)
Moder, modrejši, najmodrejši. Sicer pa ti to nisi, tako da ne razumeš.
Samo ko se nanaša na inteligenco, se tako stopnjuje, pri dejanski tematski sorodnosti z belo (barvah) pa seveda opisno z bolj/najbolj. Pri tem je slovenska slovnica zelo jasna, tukaj bi dajanje prednosti ekonomičnosti bil dosti večji poseg. Proti tvorjenju pomenskih nasprotij s predponami "pod" in "pre", pa ni nobenega slovničnega oz. besedotvornega pravila, sicer bi ga že zdavnaj navedel, "precenjevanje" in "podcenjevanje" sta pač vzorec, ki to dokazuje.
Govorili bodo popolnoma enako kot sedaj in sicer da so premalo placani.
Meni je predvsem smesno to pateticno branjenje necesa, kar je ocitno posledica povrsnega dobesednega prevajanja.
Meni je pa smešno, da je človek tako strašno proti dobesednemu prevajanju, medtem pa niti ne ve, koliko dobesedno prevedenih besed iz tujih jezikov uporablja dnevno in kako koristne so bile za slovenski jezik in kako koristne še bodo.
Jaz pa se veselim dobesednega prevajanja angleškega izraza "Looking forward" :)
Prav, sam v tem ne vidim smisla, saj je dobesedni prevod v tem primeru celo daljši. V dobesednih prevodih tipa predstava, nastop in podplačevanje pa vidim smisel in korist.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dela ()
mirator ::
Beseda "podplačilo" bi meni bil kar logičen novorek. Nasprotje od preplačila.
Večjo težavo imam sprejeti besedo "opolnomočenje", ki je direktni prevod iz angl. besede "empowerment".
Tudi "ignorantski" ima povsem drug pomen v angleščini (ignorant=neveden) kot pri nas (ignorantski=omalovažujoč).
Vidiš, meni pa izraz podplačilo da asociacijo na plačilo pod mizo. Nikakor mi ne gre v rang, da je nekdo premalo plačan za svoje delo. Namreč vsak lahko delo, ki je ovrednoteno manj, kot ga ceni sam, odkloni.
Pač je slovenščina težek jezik, ki pa se ga učijo tudi tujci in bi zato morali biti ponosni in bolj samozavestni.
Meni bseda "podplačan" ne sede.
Kar se tiče opolnomočenja pa priznam, da nisem razmišljal v smislu pravilne slovenščine.
mr_chai ::
Scaramouche je izjavil:
V 7. stoletju smo ze Slovani sli vsak po svoje in se loceno razvijali naprej, neketeri so celo vec stoletij bili pod popolnoma tujo kulturo - Otomanskimi muslimani. Siljenje leta 2021 z zdruzevanjem kulturolosko izjemno razlicnih narododov nima nikakrsnega smisla. Srb je Srb, Slovak je Slovak, Slovenec je Slovenec.
Mislim da se Laibach tipa Slovenec ne strinja s tabo!
Pri nas je kar lepo število ljudi ki raje bili pod Avstrijci pa čeprav bi danes imeli stigmo nacistov, važno da je plača min 300€ višja!
Da ne govorimo o teh ki jih EU kot skupna tvorba in skupni jezik zelo zanima, samo če to ni nek slovanski jezik!
Bi bil bolj zadovoljen, če bi se namesto kraljevine SHS, Slovenci šli kaj z Avstrijci, da! Danes bi bili tudi samostojni, bi pa imeli prednost v mentaliteti ljudi, posledično bi bili ekonomsko veliko bližje Švici, kot smo danes. Jaz ne čutim nobene stigme nacizma pri Avstrijcih danes, še pri Nemcih je ni več.
GupeM ::
Samo ko se nanaša na inteligenco, se tako stopnjuje, pri dejanski tematski sorodnosti z belo (barvah) pa seveda opisno z bolj/najbolj. Pri tem je slovenska slovnica zelo jasna, tukaj bi dajanje prednosti ekonomičnosti bil dosti večji poseg. Proti tvorjenju pomenskih nasprotij s predponami "pod" in "pre", pa ni nobenega slovničnega oz. besedotvornega pravila, sicer bi ga že zdavnaj navedel, "precenjevanje" in "podcenjevanje" sta pač vzorec, ki to dokazuje.
Seveda si se spet obesil na belo barvo, vroč pa prikladno ignoriraš. Dajmo, zakaj vroč ne sledi ustaljenim vzorcem? Pa verjetno jih je še več, ki se jih zdaj ne spomnim.
Pa zakaj biti ne sledi ustaljenim vzorcem?
DostMam ::
Najprej sem imel odpor do tega, da se standardizirani besedi (sicer ni SSKJ, je "samo" Pleteršek) kar tako doda novi pomen le zaradi mehanicističnih razlogov. Manjše število črk, pa to. Nato je Dela zapisal grozno prerokbo: "Ok, bodo mladi pri nas čez 50 let pač o underpayanju govorili, če že zdaj ne," in sem takoj za dvojni pomen! Kupljeno! Bom z veseljem bral kontekst.
dela ::
Samo ko se nanaša na inteligenco, se tako stopnjuje, pri dejanski tematski sorodnosti z belo (barvah) pa seveda opisno z bolj/najbolj. Pri tem je slovenska slovnica zelo jasna, tukaj bi dajanje prednosti ekonomičnosti bil dosti večji poseg. Proti tvorjenju pomenskih nasprotij s predponami "pod" in "pre", pa ni nobenega slovničnega oz. besedotvornega pravila, sicer bi ga že zdavnaj navedel, "precenjevanje" in "podcenjevanje" sta pač vzorec, ki to dokazuje.
Seveda si se spet obesil na belo barvo, vroč pa prikladno ignoriraš. Dajmo, zakaj vroč ne sledi ustaljenim vzorcem? Pa verjetno jih je še več, ki se jih zdaj ne spomnim.
Pa zakaj biti ne sledi ustaljenim vzorcem?
Kako pa vroč ne sledi ustaljenim vzorcem? Seveda sledi ustaljenemu vzorcu opisnega stopnjevanja z bolj/najbolj. Primera, da bi se pridevnik na -č stopnjeval z obrazili, da bi dobili "čejši", pa se ne spomnim nobenega, torej tudi vzorca ne.
Biti je pa tudi med precej osnovnimi gradniki slovenskega jezika, zato pravila za ravnanje z njim dejansko z dobrim razlogom določa slovnica, pri "podpdlačevanju", ki je poleg vsega še precej obskurno, se pa pogovarjamo bolj o semantiki, ker tako ali tako obstaja že v taki obliki.
Zakaj predvidevaš, da sem za večjo ekonomičnost (in dobesedno prevajanje) vsepovsod in ne glede na ceno, smiselnost ali korist, pa tudi ne vem.
m0LN4r ::
Scaramouche je izjavil:
V 7. stoletju smo ze Slovani sli vsak po svoje in se loceno razvijali naprej, neketeri so celo vec stoletij bili pod popolnoma tujo kulturo - Otomanskimi muslimani. Siljenje leta 2021 z zdruzevanjem kulturolosko izjemno razlicnih narododov nima nikakrsnega smisla. Srb je Srb, Slovak je Slovak, Slovenec je Slovenec.
Mislim da se Laibach tipa Slovenec ne strinja s tabo!
Pri nas je kar lepo število ljudi ki raje bili pod Avstrijci pa čeprav bi danes imeli stigmo nacistov, važno da je plača min 300€ višja!
Da ne govorimo o teh ki jih EU kot skupna tvorba in skupni jezik zelo zanima, samo če to ni nek slovanski jezik!
Bi bil bolj zadovoljen, če bi se namesto kraljevine SHS, Slovenci šli kaj z Avstrijci, da! Danes bi bili tudi samostojni, bi pa imeli prednost v mentaliteti ljudi, posledično bi bili ekonomsko veliko bližje Švici, kot smo danes. Jaz ne čutim nobene stigme nacizma pri Avstrijcih danes, še pri Nemcih je ni več.
To o nacizmu majo probleme predvsem ozkogledni, ki so z misljenjem ostali v 70. ali 80. zaplankani in razen na RTV niso imeli zivega stika s svetom okoli njih.
Mam tudi taksne v familiji, ki potem eno slabo izkusnjo iz preteklosti ponavljajo do smrti.
Slavisti in podobni pridapdniki imajo najhujsi vecvrednostni kompleks od vseh narodov s katerimi sem imel opravka po Evropi.
https://ref.trade.re/38mvdvxm
Trade Republic 38MVDVXM
Trade Republic 38MVDVXM
GupeM ::
Kako pa vroč ne sledi ustaljenim vzorcem? Seveda sledi ustaljenemu vzorcu opisnega stopnjevanja z bolj/najbolj. Primera, da bi se pridevnik na -č stopnjeval z obrazili, da bi dobili "čejši", pa se ne spomnim nobenega, torej tudi vzorca ne.
Enako kot premalo plačani sledi ustaljenemu vzorcu opisnega dvostopenjskega stopnjevanja. Case closed.
Scaramouche ::
Bi bil bolj zadovoljen, če bi se namesto kraljevine SHS, Slovenci šli kaj z Avstrijci, da! Danes bi bili tudi samostojni, bi pa imeli prednost v mentaliteti ljudi, posledično bi bili ekonomsko veliko bližje Švici, kot smo danes. Jaz ne čutim nobene stigme nacizma pri Avstrijcih danes, še pri Nemcih je ni več.
Ti ne čutiš, Nemci in Avstrijci pa!
Zato imajo neomejene migracije!¨
To kar ti zahtevaš je totalno ne patriotsko!
Sploh pa ko definiraš da je biti Slovenec samo da si proti Jugu ampak za Sever!
Če bi mi ostali z njimi, bi se borili z Hitlerjem na njihovi strani!
Dobili bi stigmo katere se ne morejo rešiti!
In tudi oni so hoteli slovenski jezik počasi iztiriti iz naše države.
Ti se pa s tem strinjaš!
In to ti govori nekdo katerega dedek je bil germanskega porekla in se je boril za Partizane!
Svoje duše ne smeš prodati za noben višji standard!
Mi imamo državo v lasti komaj 30 let.
Smo šele na začetku.
Taki kot ti pa imate pravico v tujino in postati vse kot Slovenec in spremeniti priimek, se sramovati svoje zgodovine v državah kjer se še vedno naše ljudi gleda kot nižje!
joze67 ::
Scaramouche je izjavil:
Ti se raje potrudi da popravljaš Slovence ki pogovorno govorijo kuhna,šraufenciger,lojtra,šparati,štimati itd,da ne govorimo konstantno uporabljanje ja namesto da in to slišiš v učilnicah in šolah!
Nemčizmov imamo neverjetno veliko in šele ko se začneš spraševati vidiš!
Slovenski jezik, pisan in govorjen, je tak, kot je, zaradi zgodovine ljudi na govornem območju tega jezika. Veš kot tisočletje so tukaj skupaj živeli slovensko in nemško govoreči ljudje. Poleg tega je bila nemščina iz različnih vzrokov - kamor pa ne spada načrtno izpodrivanje slovenščine ali kateregakoli drugega jezika, te stvari so postale moderne v XIX. stoletju - jezik administracije, rokodelcev in sploh vseh novih stvari, ki so praviloma prihajale iz drugih z nami povezanih in praviloma nemško govorečih dežel. Ti poklici so prinašali več denarja in so zato novtarije prišle najprej tja, opremlene z nemškimi imeni. Potem pa so se ta imena ustrezno prilagajala v slovenščino. Tako da nemčizmi imajo svoj vzrok in tudi svoje mesto v jeziku.
Sploh pa smo po vojni izvedli ustrezno etnično čiščenje jezika, do te mere, da svoje stare mame, kadar je spregovorila "po naše", nisem razumel takorekoč nič.
Da je potrebno danes marsikatero besedo prenesti iz angleščine, ni sporno. Všečkanje je denimo taka (ja, vem, brez nje in brez Facebooka bi ne bili na neki strašni izgubi, ampak...) Prav na področju znanosti in tehnologije je tega sploh veliko. So pa besede, ki jih je odveč poslovenjati, ker je moč popolnoma isto stvar povedati po slovensko z obstoječim besednim zakladom in obstoječimi pravili. Podplačati je lep primer - ljudje so premalo plačani že dolgo časa, težave prekarnih delavcev (tistih pravih, agencijskih, ne onih, ki iščejo davčno ugodnejše možnosti) so tudi znane. Sploh ni jasno, zakaj moramo govoriti o Amazonu, ko najdemo te zadeve, sistematično in skozi leta, v Ljubljani, Kopru in še kje. Poleg tega, če avtor že hoče opozoriti na težave nesrečnih delavcev na drugi strani luže, ni smiselno, da se pri tem poda v jezikovne avanture, ker sedaj govorimo o tem, ali je podplačati beseda, kaj točno pomeni in komu in kdaj, in ali je slovenščina sploh vredna tega, da jo govorimo - o delavcih pa nič. Za vsako stvar je najbolje izbrati primerna orodja.
Scaramouche ::
Tukaj se ne gre več za to da mi ne poznamo našo zgodovino, sem mešan, imam po mami tudi germansko kri, sem že zgoraj napisal...
A spet moram razlagati razliko med besedami ki ne obstajajo v našem jeziku in tistimi so prisotne že stoletja pa jih nočemo uporabljati!
Če ti uporabljaš konstantno JA namesto DA je to neumno in potrebno da te nekdo popravi!
Cajt namesto čas
luft namesto zrak
itd
itd
Če pa imaš besedo ki jo nismo imeli kot čaj ki se isto izgovarja v Indiji, potem se mi zdi smešno da bi mu zdaj rekel nekaj drugega, npr vročevodni topli napitek ali zvarek, potem smo kot Hrvati , ko uporabljajo za psa okokučni domobran...smeha
A spet moram razlagati razliko med besedami ki ne obstajajo v našem jeziku in tistimi so prisotne že stoletja pa jih nočemo uporabljati!
Če ti uporabljaš konstantno JA namesto DA je to neumno in potrebno da te nekdo popravi!
Cajt namesto čas
luft namesto zrak
itd
itd
Če pa imaš besedo ki jo nismo imeli kot čaj ki se isto izgovarja v Indiji, potem se mi zdi smešno da bi mu zdaj rekel nekaj drugega, npr vročevodni topli napitek ali zvarek, potem smo kot Hrvati , ko uporabljajo za psa okokučni domobran...smeha
McHusch ::
http://bos.zrc-sazu.si/c/ada.exe?hits_s...
http://bos.zrc-sazu.si/c/ada.exe?hits_s...
Te besede so že v korpusih in se prebijejo celo čez RTV-jeve lektorje: https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/po...
http://bos.zrc-sazu.si/c/ada.exe?hits_s...
Te besede so že v korpusih in se prebijejo celo čez RTV-jeve lektorje: https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/po...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: McHusch ()
GupeM ::
Scaramouche je izjavil:
potem smo kot Hrvati , ko uporabljajo za psa okokučni domobran...smeha
Vem da je hec, ampak computer smo pa pri nas šli prevajat v računalnik, medtem ko imajo hrvati kar lepo kompjuter.
Scaramouche ::
Scaramouche je izjavil:
potem smo kot Hrvati , ko uporabljajo za psa okokučni domobran...smeha
Vem da je hec, ampak computer smo pa pri nas šli prevajat v računalnik, medtem ko imajo hrvati kar lepo kompjuter.
https://hr.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Du...
mirator ::
Res je jezik živa stvar in se z leti spreminja. Me pa izredno motijo (vsaj na tem forumu) angleški izrazi za stanovanje (flat), naključje (random) in mogoče še kateri, za katerega imamo lepo slovesko besedo. Razumem, da se določenih stvari ne da posloveniti, vendar pa, da se že avtohtoni slovenski izrazi kar nenadoma začnejo tujčiti pa ne razumem.
Pohvalno je, da se je uspelo iz tujega compactno sprejeti slovenski izraz zgoščenka, čeprav se v kratici še vedno uporablja CD. Prav tako ne razumem slovenske izgovorjave angleških kratic: npr. PC zakaj ni kar pece ampak se izgovarja po angleško pisi itd.(ne bi pa po moje bilo nič narobe, če bi tudi ta primer poslovenili v osebni računalnik s kratico OR). Slovenščina je lepa in škoda bi bilo, če bi izumrla.
Pohvalno je, da se je uspelo iz tujega compactno sprejeti slovenski izraz zgoščenka, čeprav se v kratici še vedno uporablja CD. Prav tako ne razumem slovenske izgovorjave angleških kratic: npr. PC zakaj ni kar pece ampak se izgovarja po angleško pisi itd.(ne bi pa po moje bilo nič narobe, če bi tudi ta primer poslovenili v osebni računalnik s kratico OR). Slovenščina je lepa in škoda bi bilo, če bi izumrla.
dunda ::
Slo-tech jezikovno navdušena druščina, ki ste zbrani v tej temi. Če koga zanima, mu lahko pripravim štirimesečno preizkusno licenco Besane. Polno delujoča, brez vsake obveznosti, čeprav so pripombe in kritike zaželene. Kogar zanima, naj se mi zasebno oglasi in mi sporoči svoje podatke.
https://www.kacnje.eu
DostMam ::
Scaramouche je izjavil:
Ti se raje potrudi da popravljaš Slovence ki pogovorno govorijo kuhna,šraufenciger,lojtra,šparati,štimati itd,da ne govorimo konstantno uporabljanje ja namesto da in to slišiš v učilnicah in šolah!
Nemčizmov imamo neverjetno veliko in šele ko se začneš spraševati vidiš!
Slovenski jezik, pisan in govorjen, je tak, kot je, zaradi zgodovine ljudi na govornem območju tega jezika. Veš kot tisočletje so tukaj skupaj živeli slovensko in nemško govoreči ljudje. Poleg tega je bila nemščina iz različnih vzrokov - kamor pa ne spada načrtno izpodrivanje slovenščine ali kateregakoli drugega jezika, te stvari so postale moderne v XIX. stoletju - jezik administracije, rokodelcev in sploh vseh novih stvari, ki so praviloma prihajale iz drugih z nami povezanih in praviloma nemško govorečih dežel. Ti poklici so prinašali več denarja in so zato novtarije prišle najprej tja, opremlene z nemškimi imeni. Potem pa so se ta imena ustrezno prilagajala v slovenščino. Tako da nemčizmi imajo svoj vzrok in tudi svoje mesto v jeziku...
Res je, da sta se s kolegom ukvarjala predvsem z nemčizmi. Vendar je, za razumevanje bogatstva slovenskega jezika upoštevati, da tukaj živimo slovensko, italijansko, nemško, madžarsko, hrvaško, češko, srbsko in vsaj še bosansko govoreči ljudje (našteto po naključnem vrstnem redu). Čudovito je, da se je jezik, navkljub svoji odprtosti, obdržal na prepihu tolikih vplivov. Zato je žalostno, da v razpravah na tem forumu moramo tolerirati tudi avtorje, ki svoj materin jezik posiljujejo s prekomerno uporabo anglizmov in angleških popačenk. V imenu strokovne verodostojnosti in učinkovitega izražanja, menda?
dela ::
Kako pa vroč ne sledi ustaljenim vzorcem? Seveda sledi ustaljenemu vzorcu opisnega stopnjevanja z bolj/najbolj. Primera, da bi se pridevnik na -č stopnjeval z obrazili, da bi dobili "čejši", pa se ne spomnim nobenega, torej tudi vzorca ne.
Enako kot premalo plačani sledi ustaljenemu vzorcu opisnega dvostopenjskega stopnjevanja. Case closed.
"premalo plačan" seveda sledi temu vzorcu, "podplačan" pa sledi ustaljenemu vzorcu, po katerem je tvorjen "preplačan". Osnovni pridevnik je isti.
GupeM ::
Scaramouche je izjavil:
Scaramouche je izjavil:
potem smo kot Hrvati , ko uporabljajo za psa okokučni domobran...smeha
Vem da je hec, ampak computer smo pa pri nas šli prevajat v računalnik, medtem ko imajo hrvati kar lepo kompjuter.
https://hr.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Du...
I stand corrected. Pred leti, ko računalniki še niso bili v vsaki hiši, sem govoril z enim hrvatom in mi ni znal povedati druge besede kot kompjuter. Je rekel, da je ne pozna. Mogoče so zadevo kasneje začeli uporabljati? Verjetno nekaj podobnega, kot pri nas kalkulator, ki je tako v SSKJ kot v Pravopisu, ampak ima oznako "pogovorno."
GupeM ::
Kako pa vroč ne sledi ustaljenim vzorcem? Seveda sledi ustaljenemu vzorcu opisnega stopnjevanja z bolj/najbolj. Primera, da bi se pridevnik na -č stopnjeval z obrazili, da bi dobili "čejši", pa se ne spomnim nobenega, torej tudi vzorca ne.
Enako kot premalo plačani sledi ustaljenemu vzorcu opisnega dvostopenjskega stopnjevanja. Case closed.
"premalo plačan" seveda sledi temu vzorcu, "podplačan" pa sledi ustaljenemu vzorcu, po katerem je tvorjen "preplačan". Osnovni pridevnik je isti.
Tale thread te je preobremil (preveč obremenil) z razmišljanjem o ekonomičnosti, zato si preobremenjen (preveč obremenjen). Mene pa nekako ne obremeni toliko, da bi me predramil. Zato lahko prečemo, da me je podobremenil (premalo obremenil) in sem zato podobremenjen (premalo obremenjen).
Jebemti ustaljene vzorce.
Torej, da boš lažje razumel:
ceniti - obremeniti
cenjen - obremenjen
preveč ceniti - preveč obremeniti
preveč cenjen - preveč obremenjen
preceniti - preobremeniti
precenjen - preobremenjen
premalo ceniti - premalo obremeniti
premalo cenjen - premalo obremenjen
Do tu vse štima. "Ustaljen vzorec" pa pade pri:
podceniti - podobremeniti???
podcenjen - podobremenjen???
Zgodovina sprememb…
- spremenil: GupeM ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Slovanski jezikiOddelek: Loža | 4568 (3577) | uporabnik832 |
» | Nov jezik mladine (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Problemi človeštva | 19197 (14600) | D3m |
» | Človeški jezik (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 17264 (13579) | kuall |
» | Poenostavitev SI jezika (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 28624 (24190) | Okapi |
» | Posiljevanje obiskovalcev slo-tech.com z izrazi ala "bliskovni" (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Slo-Tech | 49848 (44451) | Gandalfar |