Forum » Loža » Koliko vam resnično pomenijo slovenski izdelki?
Koliko vam resnično pomenijo slovenski izdelki?
spam321 ::
Slovenski izdelki me bodo začeli zanimati s trenutkom, ko se jih bo začelo oglaševati kot KVALITETNE. Torej oglas bi se moral glasiti nekaj v stilu: "Izberite/kupite slovensko, ker je KVALITETNO". Seveda bo to ob svetem nikoli. Bodo ostali kar pri tem, da kupujte slovensko, ker je... SLOVENSKO... okey? Whatever
Mato989 ::
Saj smo mi tudi hotli zravn nase parcele dokupiti zapuscen sadovnjak, pa se lahko jebes. Deda je umrl, parcelo si delijo stirje bratje in ena sestra, vecina jih je v tujini, za enga sploh ne vejo kje je in tisti delez, ki pripada sestri meji direkt na naso parcelo, ta pa noce prodati, ker je trda in zabita francozinja in sanja, da bo njena vnukinja nekega dne prisla sem v to vas in tu zidala. ITAK. No in tako je ta parcela zapuscena ze odkar se jaz spomnim od vrtca.
Taksnih primerov in parcel, je se na tisoce prinas.
Točno tak, tu maš povsem prav... potrebovali bi zakon, kjer bi kmetijske površine MORALE BITI OBDELANE ali pa preidejo v last države v kolikor sosednji kmet s predkupno pravico ne kupi za "sindikalno ceno" to bi bil dober korak na poti očiščenja
Drugi koristen zakon bi bil, da se kmetijskih površin več ne more dedovat procentualno ampak vedno celovito... torej ali dobi en dedič CELO kmetijo oz. kmetijsko površino ali pa prevzame to država za sindikalno ceno če ne kupi sosednji kmet.
Cilj države bi moralo bit, da postane celo dravsko ptujsko polje v lasti 2 kmetij oz. najemu... in ti dve kmetiji bi potem bili koristni... ajde mogoče treh če že... bi bilo veliko bolj smiselno.
Samooskrba pa naj ostane na nivoju posameznih družin z vrtovi!
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
gruntfürmich ::
vidim da vi kmetje res ne boste rešili slovenskega kmetijstva, ker prvič, vidim da se najraje pogovarjate o njivah koruze, drugič pa kako vas trgovci stiskajo...
če vas je večina takšnih bebotov vas res ne potrebujemo.
če vas je večina takšnih bebotov vas res ne potrebujemo.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Daniel ::
Še sreča, da ti vse vidiš in vse veš. In, da so kmetje zate navadni beboti, ker ne morejo rešiti neke zatečene situacije iz danes na jutri.
Dokler lahko ti žreš denar in plastiko pa res ne rabiš kmeta, ne slovenskega in ne evropskega, to pa imaš prav.
Dokler lahko ti žreš denar in plastiko pa res ne rabiš kmeta, ne slovenskega in ne evropskega, to pa imaš prav.
Mato989 ::
Daniel, grunt ima prav, marsikateri kmet jamra, pa ne naredi nič da bi izboljšal, se povezal itd... vsi kmetje vlečete na svojo stran, sodelovanja ni itd...
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
Daniel ::
Očitno si slabo prebral kar sem zapisal zgoraj. Ni težava v samih kmetih, oziroma, če gremo gledat čisto tehnično je, ker si tistih nekaj na vrhu, ki so povezani z oblastjo vsakih nekaj let razdeli položaje in skrbijo, da se drži enaka situacija še naprej. Kdorkoli skuša kaj spremeniti ga zatrejo v kali.
Tehnično gledano je tudi Peter Vrisk
kmet, ima traktor, njive in menda tudi bike, pa je vseeno s svojim delovanjem skozi leta spravil kmetijstvo na kolena. Sedaj ga na zadnjih volitvah niso niti izvolili v svet kgzs, pa se je vseeno vrinil notri kot član strokovne komisije (čeprav nima nobenih osnov za strokovnjaka), dočim so dejanski strokovnjaki kot so Miša Pušenjak, Marija Klopčič, Hohler in podobni ostali pred vrati. Tako je to, dokler eni drugim štango držijo jim ne moreš nič. Država je z zakonom določila obvezno članstvo vseh kmetov in to je to, zapečatena situacija.
Podobno situacijo smo imeli leta nazaj tudi sami, ko smo skušali menjati zadrugo pa nam je direktor le te grozil, da nas bojo uničili, če gremo. In to je spet organizacija, ki jo zakonsko po članstvu sestavljajo kmetje, dejansko pa jo vodijo direktor in zaposleni, kateri pa zopet gledajo le na svoje lastne interese. Naša lokalna zadruga je 30 let nazaj imela celo letovišče na morju. V vseh teh letih so uspeli vse razprodati in porabiti za plače zaposlenih, do dejanskih kmetov, članov ni prišel niti euro. Na koncu je zadruga seveda propadla in pustila veliko finančno luknjo, katero so seveda spet morali z dvojnimi deleži pokrivati kmetje, ker je takšen pač zakon.
Ali pa, ko sem javno objavil odkupno ceno mleka in sem praktično instantno dobil grožnje iz strani takratne direktorice mlekarne zaradi tega (imam še danes shranjeno).
Zdaj me pa vseeno zanima, kako bi ti rešil tako situacijo. A se bo kaj rešilo, če se zbere nekaj 100 kmetov in blokira vse ceste? Po mojem mnenju to ne reši ničesar, ker so vsi ti grabežljivci zasidrani tako globoko v sistem, da niti generalni reset in ukinitev obveznih članstev ne bi rešil situacije. Vsi se držijo svojih položajev kot klopi, v sistem, da bi naredil spremembe pa enostavno ne prideš, ker te ne spustijo. Nazadnje je nekaj takega poskušal urednik Kmetovalca, bil je izvoljen v kgzs a so ga na ustanovni seji, ko so izbirali upravni odbor enostavno postavili na stran, nekam, kjer ne bo mogel vplivati na odločitve. In sedaj mu ne preostane drugega kot to, da je glasen, drugega ne more, ker zakon je pač vseeno na strani grabežljivcev.
Tehnično gledano je tudi Peter Vrisk
kmet, ima traktor, njive in menda tudi bike, pa je vseeno s svojim delovanjem skozi leta spravil kmetijstvo na kolena. Sedaj ga na zadnjih volitvah niso niti izvolili v svet kgzs, pa se je vseeno vrinil notri kot član strokovne komisije (čeprav nima nobenih osnov za strokovnjaka), dočim so dejanski strokovnjaki kot so Miša Pušenjak, Marija Klopčič, Hohler in podobni ostali pred vrati. Tako je to, dokler eni drugim štango držijo jim ne moreš nič. Država je z zakonom določila obvezno članstvo vseh kmetov in to je to, zapečatena situacija.
Podobno situacijo smo imeli leta nazaj tudi sami, ko smo skušali menjati zadrugo pa nam je direktor le te grozil, da nas bojo uničili, če gremo. In to je spet organizacija, ki jo zakonsko po članstvu sestavljajo kmetje, dejansko pa jo vodijo direktor in zaposleni, kateri pa zopet gledajo le na svoje lastne interese. Naša lokalna zadruga je 30 let nazaj imela celo letovišče na morju. V vseh teh letih so uspeli vse razprodati in porabiti za plače zaposlenih, do dejanskih kmetov, članov ni prišel niti euro. Na koncu je zadruga seveda propadla in pustila veliko finančno luknjo, katero so seveda spet morali z dvojnimi deleži pokrivati kmetje, ker je takšen pač zakon.
Ali pa, ko sem javno objavil odkupno ceno mleka in sem praktično instantno dobil grožnje iz strani takratne direktorice mlekarne zaradi tega (imam še danes shranjeno).
Zdaj me pa vseeno zanima, kako bi ti rešil tako situacijo. A se bo kaj rešilo, če se zbere nekaj 100 kmetov in blokira vse ceste? Po mojem mnenju to ne reši ničesar, ker so vsi ti grabežljivci zasidrani tako globoko v sistem, da niti generalni reset in ukinitev obveznih članstev ne bi rešil situacije. Vsi se držijo svojih položajev kot klopi, v sistem, da bi naredil spremembe pa enostavno ne prideš, ker te ne spustijo. Nazadnje je nekaj takega poskušal urednik Kmetovalca, bil je izvoljen v kgzs a so ga na ustanovni seji, ko so izbirali upravni odbor enostavno postavili na stran, nekam, kjer ne bo mogel vplivati na odločitve. In sedaj mu ne preostane drugega kot to, da je glasen, drugega ne more, ker zakon je pač vseeno na strani grabežljivcev.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Daniel ()
Daniel ::
Situacija je praktično ista kot je v politiki, nekateri proti Kučanu, drugi proti Janši, v resnici pa smo vsi državljani ujetniki teh njihovih političnih igric. Kdorkoli poskuša kaj spremeniti doživi diskeditacijo in izključitev. A si potem tudi ti kot državljan bebček, ker ne moreš ničesar spremeniti v tej njihovi igri levih in desnih?
Raptor F16 ::
Daniel, grunt ima prav, marsikateri kmet jamra, pa ne naredi nič da bi izboljšal, se povezal itd... vsi kmetje vlečete na svojo stran, sodelovanja ni itd...
Greš v katerokoli kmečko skupino na FB (enkrat sem odslužene, neuporabljane stroje prodajal)... 90% odgovorov je eno samo jamranje in pritoževanje kako niso cenjeni, da brez njih vse jutri propade... o napakah ki jih delajo (onesnaževanje cest ker jim je težko po njivski poti vozit, pa razne fore o tem kake marže majo trgovci da oni ne morjo na veliko po taki ceni prodat, z govedorejo se pretirava, večinoma se prideluje samo silažna koruza, neprimerne dejavnosti za lokalni teren...) slišat nočejo in te takoj napadejo.
Leva ... Leva ... leva desna ena dva
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Raptor F16 ()
Daniel ::
Saj ko jih bo večina propadla ti ne bo več treba poslušati jamranja. Svet se bo vrtel naprej, tudi če v Sloveniji ukinemo vse kmete, da ne boš imel ti blata na cesti in ti ne bodo ušesa trpela. Ampak takrat ti bo ceno hrane določal nekdo drug. Tako kot že sedaj imaš v nekaterih trgovinah v Sloveniji višje cene kot v Avstriji a bo takrat tole bolj generalno. Lačnega človeka z nizko plačo si je pač najlažje podrediti.
Verjetno zaradi tega ker poskušaš biti pameten o situacijah v katerih nisi nikoli bil sam. Kje maš ti njivske poti od vseh njiv do vseh kmetij? Zakon je pač tudi pri nas spisan na pol in nerealno zahteva, da se pri vsaki poti iz njive očistijo vsa kolesa, kar je denimo v času siliranja popolnoma neizvedljivo. Saj v tujini so enaki zakoni ampak tam je še dodatek, da lahko dobi kmet prometne znake in opozori na nevarnost v času trajanja dela na polju. Seveda si je tudi izstrelek na cesti takrat sam kriv za izlet iz ceste. Pri nas to v zakonu sploh ne obstaja, samo predpisi in kazni, pa če so v praksi sploh izvedljivi ali ne. Poskusi si predstavljati, da bi kdo od tebe zahteval, da ko zapelješ iz gozdne ceste očistiš vse kanalčke na vseh pnevmatikah avta. Potem pa to ponovi 30x v enem dnevu. Bi te prav rad videl, kako že 25tič čistiš tiste kanalčke, pa ma avto samo 4 gume, obenem pa bi moral opraviti še delo, ki ga delaš.
Verjetno zaradi tega ker poskušaš biti pameten o situacijah v katerih nisi nikoli bil sam. Kje maš ti njivske poti od vseh njiv do vseh kmetij? Zakon je pač tudi pri nas spisan na pol in nerealno zahteva, da se pri vsaki poti iz njive očistijo vsa kolesa, kar je denimo v času siliranja popolnoma neizvedljivo. Saj v tujini so enaki zakoni ampak tam je še dodatek, da lahko dobi kmet prometne znake in opozori na nevarnost v času trajanja dela na polju. Seveda si je tudi izstrelek na cesti takrat sam kriv za izlet iz ceste. Pri nas to v zakonu sploh ne obstaja, samo predpisi in kazni, pa če so v praksi sploh izvedljivi ali ne. Poskusi si predstavljati, da bi kdo od tebe zahteval, da ko zapelješ iz gozdne ceste očistiš vse kanalčke na vseh pnevmatikah avta. Potem pa to ponovi 30x v enem dnevu. Bi te prav rad videl, kako že 25tič čistiš tiste kanalčke, pa ma avto samo 4 gume, obenem pa bi moral opraviti še delo, ki ga delaš.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Daniel ()
Daniel ::
Še en povzetek Andreja Goloba, urednika Kmetovalca:
Razmišljanje ob Odprtem pismu
Med kmeti je ta teden precej veselja povzročilo Odprto pisno, ki ga je kopica nevladnih organizacij naslovila na Vlado RS in slovenskim trgovcem. Odziva v nekmetijski javnosti ni bilo nobenega. S stališča PR je to pismo precej diletansko pripravljeno. Ni mi jasno ali zaradi neznanja ali pa je to načrtna sabotaža nekaterih, ki se bodo trkali na prsi kako se trudijo za slovenskega kmeta, dejansko pa se jim gre le za ohranitev sedanjega stanja in bodo s takšnim pristopom kmetu naredili več škode kot koristi. Na to kaže tudi podpis Zadružne zveze Slovenije, ki ima v praksi precej več moči za ureditev razmer na trgu kmetijskih pridelkov, kot pa vlada.
Pa k zahtevam:
Masne bilance in sledljivost
Mnogi v teh bilancah vidijo čudežno rešitev vseh problemov. Dejansko je to prazen up, kar lahko vidimo na primeru govedoreje, kjer imamo absolutno sledljivost zagotovljeno že dolga leta, tudi masne bilance so na voljo, a kaj ko to nikogar ne zanima. Kmetje imajo s tem kar nekaj stroškov (številčenje živali, koristi zaenkrat nobene). Z uvajanjem sledljivosti tudi na druga področja kmetijstva bomo kmetom samo povečali stroške. Da bi zaradi tega bile odkupne cene kaj višje je iluzorno pričakovati. Že sedaj so odkupne cene v Sloveniji praviloma pod EU povprečjem in kmetje niso vzrok za visok delež tujega blaga v trgovinah, niti ni za to vzrok lastništvo trgovin. Vsak trgovec stremi k čim večjemu zaslužku, in jasno bo kupoval tam kjer je ceneje in prodajal tam kjer lahko dražje. Tu bi se morali vprašati kako je mogoče, da izdelki iz surovin slovenskega porekla (ki so praviloma cenejše) v trgovinah težko konkurirajo tujim. Očitno se na poti od kmeta do skladišča trgovine cena tem dvigne bolj kot pa tujim. Krivda za to je v Zadrugah kot glavnem odkupovalcu v Sloveniji in nekonkurenčni predelovalni industriji. O tem sem že večkrat pisal pa še enkrat: ta teden je zaokrožila novica o združitvi trebanjske in novomeške zadruge. V oči mi je padel podatek o skupnem prometu (cca 65 milijonov €) in 265 zaposlenih ter 1000 članih. Torej mora ena kmetija (članica) ,,rediti" malo več kot 1/4 zaposlenega v zadrugi - pomislite kakšna obremenitev je to. Drugače rečeno: en zaposleni v tej zadrugi ustvari letno 245 tisoč € prometa, dobro desetino gre za njegovo plačo. Ob vseh drugih stroških je jasno, da mora biti odkupna cena za kmeta nizka, reprodukcijski material pa drag, če hoče takšna zadruga preživeti. Na drugi strani imamo recimo GPZ ali MZP, kjer na zaposlenega ustvarijo 2 ali celo 4 milijone prometa, desetkrat več torej, kljub višjim plačam zaposlenih, jim ostane dovolj za boljše plačilo kmetom. Velike specializirane zadruge imajo tudi močnejšo pogajalsko pozicijo nasproti predelovali industriji in trgovini. Nenazadnje dokler so odkupne cene pri nas pod evropskim poprečjem ni posebno težko naših pridelkov izvoziti, kadar doma ni dovolj povpraševanja. Seveda mora vodstvo zadruge za to tudi kaj storiti, ne pa samo čakati, kaj ti bodo drugi ponudili. Prej omenjeni mlekarski zadrugi sta dokaz, da je mogoče tudi brez vlade kaj narediti. V vseh zadrugah sedijo v upravnih odborih kmetje, ki naj bi določali politiko zadrug, očitno v večini zadrug samo sedijo.
Učinkovit nadzor nad poreklom
nadzor nad neupoštevanjem pogodbenih obvez
Nadzor že sedanja zakonodaja povsem omogoča, težava je le, da kjer ni tožnika ni sodnika. Malokdo se želi izpostavljati in iti v tožbo z odkupovalcem, poleg tega so že pogodbe tako sestavljene, da ima kmet predvsem obveznosti, a le malo pravic. In te pogodbe so sestavljale zadruge.
Večino kupcev zanima predvsem cena, poreklo je drugotnega pomena. To so ugotovili že v Nemčiji, pri nas je zaradi slabše kupne moči stanje verjetno še slabše.
So pa to zahteve, ki jih politiki z veseljem zagrabijo, saj ponujajo možnost ustanovitve neke agencije ali organa v sestavi ministrstva, ki bo zaposloval odslužene politike, naredil pa nič. Lep zgled imamo v Varuhu odnosov v prehranski verigi, za katerega se je ravno tako zdelo, da je nujno potreben za izboljšanje položaja kmetov. Kot sami vidite si je izboljšal samo svoj položaj, kmetom gre navkljub Varuhu vse slabše.
Lokalno hrano v javne zavode
povsem razumen argument in če se ne motim je že sedaj to upoštevano. Uresničljivo vse dokler bo cena lokalno pridelane hrane konkurenčna tržni. Tisti, ki mislijo, kako bodo v javne zavode prodajali po bistveno višjih cenah, se krepko motijo, ker se bodo temu hitro uprli financerji javnih zavodov, če bodo ti skušali strošek prenesti na uporabnike, se bodo uprli ti.
Prepoved zavajajočega oglaševanja
To že ureja Zakon o nelojalni konkurenci in če bi ga striktno upoštevali bi bilo tudi oglaševanje lokalno pridelane hrane precej omejeno. Glede škodljivosti retro-romantike sam opozarjam že nekaj let, a tovrstno prakso očitno vzpodbujata tudi KGZS in MKGP.
Zahteve do trgovcev se lepo slišijo, a z njimi ne bo uspeha. S trgovci se je potrebno pogajati s trdnimi argumenti ne pa apelirati na neko pravičnost. To pomeni na eni strani združiti ponudbo, ne pa imeti 50 zadrug, ki druga drugi zbijajo cene nasproti 5 trgovcem. Koliko bo ponudbe slovenske hrane je odvisno samo od tega koliko je bo zahteval kupec. Če ta po kakovosti in ceni ne bo konkurenčna tuji, nam noben zakon ali kontrola ne bo pomagala.
Kaj torej storiti?
Star pregovor pravi: Lačnemu pomagaš trenutno, če mu daš ribo; za vedno, če ga naučiš loviti ribe. Odprto pismo me bolj spominja na zahtevo po ribi. Četudi bi bila ta zahteva uslišana, bi bili kmetje v letu ali dveh spet v enakem položaju. Potrebno je iskati rešitve, ki bodo slovenskemu kmetu omogočile preživetje v daljšem obdobju.
Od vlade lahko zahtevamo, da nam omogoči kmetovanje pod takšnimi pogoji, da bomo konkurenčni kmetom drugod po EU. Simbolično rečeno oblast nam mora pomagati oziroma ustvariti takšne pogoje, da bomo čimbolj uspešno lovili ribe. Žal se pri nas pogostokrat ukvarja predvsem s tem kako nas bi omejili in nadzorovali. Kot je iz Odprtega pisma možno razbrati to podpisniki pisma celo zahtevajo.
Raje zahtevajmo čimbolj enostavno ureditev možnosti za predelavo in neposredno prodajo pridelkov na kmetiji. Na ta način bomo pritisnili trgovce v kot in zaslužek, ki ga sedaj poberejo predelovalci in trgovina bi ostal na kmetiji. S tem bi omogočili preživetje kmetij, ki so premajhne (in takih je v Sloveniji večina), da bi lahko konkurirali velikim kmetijskim obratom v tujini. Še zlasti ker je slovenska zakonodaja na tem področju praviloma ostrejša od tuje. Npr.: omogočimo kmetom, ki se nameravajo lotiti dopolnilne dejavnosti, neko prehodno obdobje (npr. 5 let) v katerem bo obvladal predelavo, si uredil prostore, nabavil potrebno opremo, raziskal trg oziroma pridobil stranke. Pa naj to dela na kuhinjskem štedilniku ali v domači garaži, plača naj pavšal, prodaja na stojnici ob cesti (! to namerava kmetijski zakon prepovedati), ... Ne pa, da mu nabijemo komunalni prispevek v višini 10 tisoč €, ko namerava obstoječo garažo predelati v sirarno, še preden bo naredil prvi sir. Šele po tem prehodnem obdobju mu začnemo težiti z računi in davčno blagajno, velikostjo črk na etiketi, barvo ploščic, višino na kateri ima gasilni aparat, ....
Na splošno je birokracija pri nas zelo zahtevna in draga in tu res lahko vlada takoj, tudi na dopisni seji, ukrepa. Ne vem zakaj nihče od podpisnikov tega ne zahteva. In predloga popravkov Zakona o kmetijstvu in Zakona o kmetijskih zemljiščih sta spet polna prepovedi in omejitev za kmete. Zgleda, da to nikogar iz organizacij podpisnikov pisma ne skrbi. Bodo o tem pisali, čez leto ali dve, ko bodo občutili posledice?
Spet nekaj zgledov:
pred nekaj dnevi je po spletu zakrožila Odločba s katero je kmet bil obveščen, da mu ne pripada podpora za OMD v znesku 381 €, ker je povprečni znesek na ha nižji od 25 €. Tak je pač odlok, vendar iz denarja, ki se "kao" namenja kmetijstvu, so bili plačani: svetovalka za pripravo vloge, Agencija za obdelavo, tiskar za tisk odločbe, pošta, mogoče še kdo; le kmet ni dobil nič. In to se zdi nekaterim samoumevno?
Papirji za gradnjo objektov na kmetiji (gradbeno dovoljenje in že omenjeni komunalni prispevek) stanejo slovenskega kmeta od 10 do 100x več kot kmeta, ki je od Ljubljane oddaljen kakšnih 150 km. Poleg tega mu pridobivanje teh vzame vsaj nekaj mesecev, pogosto tudi let, medtem ko v tujini za to običajno zadošča nekaj tednov.
Nesmiselno je preveč ozko predpisovati, kaj je lahko dopolnilna dejavnost na kmetiji. Glede na majhnost slovenskih kmetij in terenske značilnosti, je povečevanje kmetij marsikje nemogoče. Po drugi strani tudi na takšnih kmetijah živijo ali bi lahko živeli visokoizobraženi ,,kmetje", ki kot dopolnilno dejavnost lahko opravljajo tudi čisto nekmetijsko delo (npr. računalniško programiranje, finančno svetovanje, projektiranje,...). Zakaj jim to preprečujemo?
Nedostopnost fitofarmacevtskih sredstev in zdravil registriranih v EU in neregistriranih v Sloveniji. Zakaj je potrebna dodatna registracija za pripravek, ki je že registriran v EU?
Zakaj so določeni zakoni in pravilniki ostrejši pri nas kot v EU, kar vse slabša konkurenčnost slovenskih kmetov? Npr. v tujini določena zdravila lahko kmet sam uporablja (in ima na zalogi v priročni ambulanti), pri nas samo pod nadzorom veterinarja, kar zdravljenje za cca 10x podraži. Ravno tako so pri nas karence daljše - komu na čast?
Akuten problem so tudi črna odlagališča odpadkov na kmetijskih zemljiščih. Sedaj je zanje odgovoren sicer nič kriv lastnik zemljišča. Četudi odlagalca zaloti pri dejanju, nima nobenih pristojnosti ukrepati, še če ga bo fotografiral bo lahko ovaden zaradi poseganja v zasebnost. Kljub temu je kmet dolžan odpadke na svoje stroške odstraniti. Pa imamo organe, ki imajo tudi pooblastila in nas davkoplačevalce drago stanejo, in bi lahko odlagalca izsledili ter ga ustrezno kaznovali, pa ti svojo delo s pomočjo zakona kar prenesejo na pleča kmetov.
Takšnih primerov bi lahko naštel še celo vrsto. Vsem je skupno, da bi jih lahko vlada rešila, a to nihče ne zahteva od nje. Dajmo se problemov lotiti pri koreninah. Od vlade zahtevati to kar lahko stori in od zadrug to kar lahko storijo one, ne pa vse mešati.
Razmišljanje ob Odprtem pismu
Med kmeti je ta teden precej veselja povzročilo Odprto pisno, ki ga je kopica nevladnih organizacij naslovila na Vlado RS in slovenskim trgovcem. Odziva v nekmetijski javnosti ni bilo nobenega. S stališča PR je to pismo precej diletansko pripravljeno. Ni mi jasno ali zaradi neznanja ali pa je to načrtna sabotaža nekaterih, ki se bodo trkali na prsi kako se trudijo za slovenskega kmeta, dejansko pa se jim gre le za ohranitev sedanjega stanja in bodo s takšnim pristopom kmetu naredili več škode kot koristi. Na to kaže tudi podpis Zadružne zveze Slovenije, ki ima v praksi precej več moči za ureditev razmer na trgu kmetijskih pridelkov, kot pa vlada.
Pa k zahtevam:
Masne bilance in sledljivost
Mnogi v teh bilancah vidijo čudežno rešitev vseh problemov. Dejansko je to prazen up, kar lahko vidimo na primeru govedoreje, kjer imamo absolutno sledljivost zagotovljeno že dolga leta, tudi masne bilance so na voljo, a kaj ko to nikogar ne zanima. Kmetje imajo s tem kar nekaj stroškov (številčenje živali, koristi zaenkrat nobene). Z uvajanjem sledljivosti tudi na druga področja kmetijstva bomo kmetom samo povečali stroške. Da bi zaradi tega bile odkupne cene kaj višje je iluzorno pričakovati. Že sedaj so odkupne cene v Sloveniji praviloma pod EU povprečjem in kmetje niso vzrok za visok delež tujega blaga v trgovinah, niti ni za to vzrok lastništvo trgovin. Vsak trgovec stremi k čim večjemu zaslužku, in jasno bo kupoval tam kjer je ceneje in prodajal tam kjer lahko dražje. Tu bi se morali vprašati kako je mogoče, da izdelki iz surovin slovenskega porekla (ki so praviloma cenejše) v trgovinah težko konkurirajo tujim. Očitno se na poti od kmeta do skladišča trgovine cena tem dvigne bolj kot pa tujim. Krivda za to je v Zadrugah kot glavnem odkupovalcu v Sloveniji in nekonkurenčni predelovalni industriji. O tem sem že večkrat pisal pa še enkrat: ta teden je zaokrožila novica o združitvi trebanjske in novomeške zadruge. V oči mi je padel podatek o skupnem prometu (cca 65 milijonov €) in 265 zaposlenih ter 1000 članih. Torej mora ena kmetija (članica) ,,rediti" malo več kot 1/4 zaposlenega v zadrugi - pomislite kakšna obremenitev je to. Drugače rečeno: en zaposleni v tej zadrugi ustvari letno 245 tisoč € prometa, dobro desetino gre za njegovo plačo. Ob vseh drugih stroških je jasno, da mora biti odkupna cena za kmeta nizka, reprodukcijski material pa drag, če hoče takšna zadruga preživeti. Na drugi strani imamo recimo GPZ ali MZP, kjer na zaposlenega ustvarijo 2 ali celo 4 milijone prometa, desetkrat več torej, kljub višjim plačam zaposlenih, jim ostane dovolj za boljše plačilo kmetom. Velike specializirane zadruge imajo tudi močnejšo pogajalsko pozicijo nasproti predelovali industriji in trgovini. Nenazadnje dokler so odkupne cene pri nas pod evropskim poprečjem ni posebno težko naših pridelkov izvoziti, kadar doma ni dovolj povpraševanja. Seveda mora vodstvo zadruge za to tudi kaj storiti, ne pa samo čakati, kaj ti bodo drugi ponudili. Prej omenjeni mlekarski zadrugi sta dokaz, da je mogoče tudi brez vlade kaj narediti. V vseh zadrugah sedijo v upravnih odborih kmetje, ki naj bi določali politiko zadrug, očitno v večini zadrug samo sedijo.
Učinkovit nadzor nad poreklom
nadzor nad neupoštevanjem pogodbenih obvez
Nadzor že sedanja zakonodaja povsem omogoča, težava je le, da kjer ni tožnika ni sodnika. Malokdo se želi izpostavljati in iti v tožbo z odkupovalcem, poleg tega so že pogodbe tako sestavljene, da ima kmet predvsem obveznosti, a le malo pravic. In te pogodbe so sestavljale zadruge.
Večino kupcev zanima predvsem cena, poreklo je drugotnega pomena. To so ugotovili že v Nemčiji, pri nas je zaradi slabše kupne moči stanje verjetno še slabše.
So pa to zahteve, ki jih politiki z veseljem zagrabijo, saj ponujajo možnost ustanovitve neke agencije ali organa v sestavi ministrstva, ki bo zaposloval odslužene politike, naredil pa nič. Lep zgled imamo v Varuhu odnosov v prehranski verigi, za katerega se je ravno tako zdelo, da je nujno potreben za izboljšanje položaja kmetov. Kot sami vidite si je izboljšal samo svoj položaj, kmetom gre navkljub Varuhu vse slabše.
Lokalno hrano v javne zavode
povsem razumen argument in če se ne motim je že sedaj to upoštevano. Uresničljivo vse dokler bo cena lokalno pridelane hrane konkurenčna tržni. Tisti, ki mislijo, kako bodo v javne zavode prodajali po bistveno višjih cenah, se krepko motijo, ker se bodo temu hitro uprli financerji javnih zavodov, če bodo ti skušali strošek prenesti na uporabnike, se bodo uprli ti.
Prepoved zavajajočega oglaševanja
To že ureja Zakon o nelojalni konkurenci in če bi ga striktno upoštevali bi bilo tudi oglaševanje lokalno pridelane hrane precej omejeno. Glede škodljivosti retro-romantike sam opozarjam že nekaj let, a tovrstno prakso očitno vzpodbujata tudi KGZS in MKGP.
Zahteve do trgovcev se lepo slišijo, a z njimi ne bo uspeha. S trgovci se je potrebno pogajati s trdnimi argumenti ne pa apelirati na neko pravičnost. To pomeni na eni strani združiti ponudbo, ne pa imeti 50 zadrug, ki druga drugi zbijajo cene nasproti 5 trgovcem. Koliko bo ponudbe slovenske hrane je odvisno samo od tega koliko je bo zahteval kupec. Če ta po kakovosti in ceni ne bo konkurenčna tuji, nam noben zakon ali kontrola ne bo pomagala.
Kaj torej storiti?
Star pregovor pravi: Lačnemu pomagaš trenutno, če mu daš ribo; za vedno, če ga naučiš loviti ribe. Odprto pismo me bolj spominja na zahtevo po ribi. Četudi bi bila ta zahteva uslišana, bi bili kmetje v letu ali dveh spet v enakem položaju. Potrebno je iskati rešitve, ki bodo slovenskemu kmetu omogočile preživetje v daljšem obdobju.
Od vlade lahko zahtevamo, da nam omogoči kmetovanje pod takšnimi pogoji, da bomo konkurenčni kmetom drugod po EU. Simbolično rečeno oblast nam mora pomagati oziroma ustvariti takšne pogoje, da bomo čimbolj uspešno lovili ribe. Žal se pri nas pogostokrat ukvarja predvsem s tem kako nas bi omejili in nadzorovali. Kot je iz Odprtega pisma možno razbrati to podpisniki pisma celo zahtevajo.
Raje zahtevajmo čimbolj enostavno ureditev možnosti za predelavo in neposredno prodajo pridelkov na kmetiji. Na ta način bomo pritisnili trgovce v kot in zaslužek, ki ga sedaj poberejo predelovalci in trgovina bi ostal na kmetiji. S tem bi omogočili preživetje kmetij, ki so premajhne (in takih je v Sloveniji večina), da bi lahko konkurirali velikim kmetijskim obratom v tujini. Še zlasti ker je slovenska zakonodaja na tem področju praviloma ostrejša od tuje. Npr.: omogočimo kmetom, ki se nameravajo lotiti dopolnilne dejavnosti, neko prehodno obdobje (npr. 5 let) v katerem bo obvladal predelavo, si uredil prostore, nabavil potrebno opremo, raziskal trg oziroma pridobil stranke. Pa naj to dela na kuhinjskem štedilniku ali v domači garaži, plača naj pavšal, prodaja na stojnici ob cesti (! to namerava kmetijski zakon prepovedati), ... Ne pa, da mu nabijemo komunalni prispevek v višini 10 tisoč €, ko namerava obstoječo garažo predelati v sirarno, še preden bo naredil prvi sir. Šele po tem prehodnem obdobju mu začnemo težiti z računi in davčno blagajno, velikostjo črk na etiketi, barvo ploščic, višino na kateri ima gasilni aparat, ....
Na splošno je birokracija pri nas zelo zahtevna in draga in tu res lahko vlada takoj, tudi na dopisni seji, ukrepa. Ne vem zakaj nihče od podpisnikov tega ne zahteva. In predloga popravkov Zakona o kmetijstvu in Zakona o kmetijskih zemljiščih sta spet polna prepovedi in omejitev za kmete. Zgleda, da to nikogar iz organizacij podpisnikov pisma ne skrbi. Bodo o tem pisali, čez leto ali dve, ko bodo občutili posledice?
Spet nekaj zgledov:
pred nekaj dnevi je po spletu zakrožila Odločba s katero je kmet bil obveščen, da mu ne pripada podpora za OMD v znesku 381 €, ker je povprečni znesek na ha nižji od 25 €. Tak je pač odlok, vendar iz denarja, ki se "kao" namenja kmetijstvu, so bili plačani: svetovalka za pripravo vloge, Agencija za obdelavo, tiskar za tisk odločbe, pošta, mogoče še kdo; le kmet ni dobil nič. In to se zdi nekaterim samoumevno?
Papirji za gradnjo objektov na kmetiji (gradbeno dovoljenje in že omenjeni komunalni prispevek) stanejo slovenskega kmeta od 10 do 100x več kot kmeta, ki je od Ljubljane oddaljen kakšnih 150 km. Poleg tega mu pridobivanje teh vzame vsaj nekaj mesecev, pogosto tudi let, medtem ko v tujini za to običajno zadošča nekaj tednov.
Nesmiselno je preveč ozko predpisovati, kaj je lahko dopolnilna dejavnost na kmetiji. Glede na majhnost slovenskih kmetij in terenske značilnosti, je povečevanje kmetij marsikje nemogoče. Po drugi strani tudi na takšnih kmetijah živijo ali bi lahko živeli visokoizobraženi ,,kmetje", ki kot dopolnilno dejavnost lahko opravljajo tudi čisto nekmetijsko delo (npr. računalniško programiranje, finančno svetovanje, projektiranje,...). Zakaj jim to preprečujemo?
Nedostopnost fitofarmacevtskih sredstev in zdravil registriranih v EU in neregistriranih v Sloveniji. Zakaj je potrebna dodatna registracija za pripravek, ki je že registriran v EU?
Zakaj so določeni zakoni in pravilniki ostrejši pri nas kot v EU, kar vse slabša konkurenčnost slovenskih kmetov? Npr. v tujini določena zdravila lahko kmet sam uporablja (in ima na zalogi v priročni ambulanti), pri nas samo pod nadzorom veterinarja, kar zdravljenje za cca 10x podraži. Ravno tako so pri nas karence daljše - komu na čast?
Akuten problem so tudi črna odlagališča odpadkov na kmetijskih zemljiščih. Sedaj je zanje odgovoren sicer nič kriv lastnik zemljišča. Četudi odlagalca zaloti pri dejanju, nima nobenih pristojnosti ukrepati, še če ga bo fotografiral bo lahko ovaden zaradi poseganja v zasebnost. Kljub temu je kmet dolžan odpadke na svoje stroške odstraniti. Pa imamo organe, ki imajo tudi pooblastila in nas davkoplačevalce drago stanejo, in bi lahko odlagalca izsledili ter ga ustrezno kaznovali, pa ti svojo delo s pomočjo zakona kar prenesejo na pleča kmetov.
Takšnih primerov bi lahko naštel še celo vrsto. Vsem je skupno, da bi jih lahko vlada rešila, a to nihče ne zahteva od nje. Dajmo se problemov lotiti pri koreninah. Od vlade zahtevati to kar lahko stori in od zadrug to kar lahko storijo one, ne pa vse mešati.
Mato989 ::
Očitno si slabo prebral kar sem zapisal zgoraj. Ni težava v samih kmetih, oziroma, če gremo gledat čisto tehnično je, ker si tistih nekaj na vrhu, ki so povezani z oblastjo vsakih nekaj let razdeli položaje in skrbijo, da se drži enaka situacija še naprej. Kdorkoli skuša kaj spremeniti ga zatrejo v kali.
Tehnično gledano je tudi Peter Vrisk
kmet, ima traktor, njive in menda tudi bike, pa je vseeno s svojim delovanjem skozi leta spravil kmetijstvo na kolena. Sedaj ga na zadnjih volitvah niso niti izvolili v svet kgzs, pa se je vseeno vrinil notri kot član strokovne komisije (čeprav nima nobenih osnov za strokovnjaka), dočim so dejanski strokovnjaki kot so Miša Pušenjak, Marija Klopčič, Hohler in podobni ostali pred vrati. Tako je to, dokler eni drugim štango držijo jim ne moreš nič. Država je z zakonom določila obvezno članstvo vseh kmetov in to je to, zapečatena situacija.
Podobno situacijo smo imeli leta nazaj tudi sami, ko smo skušali menjati zadrugo pa nam je direktor le te grozil, da nas bojo uničili, če gremo. In to je spet organizacija, ki jo zakonsko po članstvu sestavljajo kmetje, dejansko pa jo vodijo direktor in zaposleni, kateri pa zopet gledajo le na svoje lastne interese. Naša lokalna zadruga je 30 let nazaj imela celo letovišče na morju. V vseh teh letih so uspeli vse razprodati in porabiti za plače zaposlenih, do dejanskih kmetov, članov ni prišel niti euro. Na koncu je zadruga seveda propadla in pustila veliko finančno luknjo, katero so seveda spet morali z dvojnimi deleži pokrivati kmetje, ker je takšen pač zakon.
Ali pa, ko sem javno objavil odkupno ceno mleka in sem praktično instantno dobil grožnje iz strani takratne direktorice mlekarne zaradi tega (imam še danes shranjeno).
Zdaj me pa vseeno zanima, kako bi ti rešil tako situacijo. A se bo kaj rešilo, če se zbere nekaj 100 kmetov in blokira vse ceste? Po mojem mnenju to ne reši ničesar, ker so vsi ti grabežljivci zasidrani tako globoko v sistem, da niti generalni reset in ukinitev obveznih članstev ne bi rešil situacije. Vsi se držijo svojih položajev kot klopi, v sistem, da bi naredil spremembe pa enostavno ne prideš, ker te ne spustijo. Nazadnje je nekaj takega poskušal urednik Kmetovalca, bil je izvoljen v kgzs a so ga na ustanovni seji, ko so izbirali upravni odbor enostavno postavili na stran, nekam, kjer ne bo mogel vplivati na odločitve. In sedaj mu ne preostane drugega kot to, da je glasen, drugega ne more, ker zakon je pač vseeno na strani grabežljivcev.
Kako bi jaz rešil situacijo? No ja, jaz bi prvo premislil temeljito o tem kdo sploh lahko ima v Sloveniji status KMETA... in kakšni so za to pogoji, priznam nimam pojma o situaciji.
Ker kot LAIKU ki pogleda na to področje vidim predvsem ogromno mahinacij jamrajočih kmetov itd...
Pa če strnem:
Nek kmet, dobi status kmeta
Dobi neke subvencije takšne in drugačne
Poseje neko vrsto poljščine
Se noče zavarovat za škodo ob naravnih nesrečah (kot se pač jaz za moje stanovanje!!!)
Pride toča mu uniči pridelek
Jamra kako naj država pomaga
Meni kot laiku je to pač popolnoma nesprejemljivo, tudi če bi sam nezavaroval bajte in mi jo bi požar uničil bi rekel da sem kriv sam in ne bi jokcal kako so drugi dolžni mi pomagat.
To je le ena zadeva in pogled.
Ampak v grobem bi bilo potrebno ukinit male kmetije in z zakonom uredit večja polja in spremenit to v neločljive dele...
Drugo bi bilo potrebno uredit z zakonom da LASTNIK kmetijske površine je dolžan to obdelovat, če ni obdelana jo država dobi v last v roku 1 leta... treba naredit primere, koliko mora bit ali pa bi naj bil donos na tako parcelo če ni naravnih nesreč!
In kot tretje, bi bilo potrebno uredit strog nadzor pri poreklu kaj je proizvedeno in kaj je ZRASTLO v Sloveniji... to da nekdo kupi kumarice v Bolgariji in jih zapakira v SLoveniji to za mene ni to!
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
Daniel ::
No tukaj pri zavarovanju so bili neki predlogi, da bi se to kar avtomatsko odbijalo od subvencij ampak sam nisem navdušen nad to idejo. Kar se mene tiče je dosti bolje, da država enostavno ne da ničesar za škodo in kdor preživi pač preživi, kdor ne, pa pač ne. Težava je predvsem v tem, da se tukaj pogovarjamo o ogromnih premijah, ki jih že sedaj v nekje 50 odstotkih (nisem 100%) financira država, ker so enostavno previsoke. Potem se pač zgodi, da ti recimo toča uniči del pridelka. Koruza recimo še stoji ampak se sčasoma pričnejo ustvarjati toksini. Pridejo iz zavarovalnice, najprej izveš, da je npr. 20% odbitne franšize. Če ti že kaj izplačajo je to na koncu manj, kot si plačal za premijo. Te stvari sem si že davno preračunaval in po moje je bolje, da ti ne dajo nič, kot pa, da plačuješ obvezno zavarovanje naslednjih 50 let, od tega ti bo morda 5x toča uničila ali poškodovala pridelek.
Tole kot si napisal, zakonsko zapisati, da mora zemlja biti obdelana pa ima spet luknje, saj tudi če travo samo mulčiš je to še zmeraj obdelava, strošek pa je minimalen. Seveda s tem prav nič ne pripomoreš k samooskrbi. S kakšno metodo boš kontroliral donos parcele? Z ostalim se strinjam.
Tole kot si napisal, zakonsko zapisati, da mora zemlja biti obdelana pa ima spet luknje, saj tudi če travo samo mulčiš je to še zmeraj obdelava, strošek pa je minimalen. Seveda s tem prav nič ne pripomoreš k samooskrbi. S kakšno metodo boš kontroliral donos parcele? Z ostalim se strinjam.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Daniel ()
Mato989 ::
Tole kot si napisal, zakonsko zapisati, da mora zemlja biti obdelana pa ima spet luknje, saj tudi če travo samo mulčiš je to še zmeraj obdelava, strošek pa je minimalen. Seveda s tem prav nič ne pripomoreš k samooskrbi. S kakšno metodo boš kontroliral donos parcele? Z ostalim se strinjam.
A tak enostavno pa ne bi šlo... pogledalo bi se nek povprečen donos oziroma mediana donosa... ne more nek lastnik ki dela in živi v Nemčiji in podeduje kmetijsko parcelo po materi ki je tu umrla samo "mulčit trave" takim se lepo nabije top 5 poljščin po donosu če nimaš nič od tega, se parcela odvzame.
Za določeno obdelavo bi bilo nujno da imaš potrebo po tej obdelavi... po domače povedano, ne morš se izgovarjat da maš travnik za pašnjo krav, če krav nimaš... če imaš cel proces potem je to ok, drugače se spokaj delat nekaj kar potrebujemo bolj ali je vredno več kot tvoje izgovarjanje.
Taki načini bi že lepo pobrali zemljo neodzivnim.
Še bolje bi sicer bilo združevanje kmetijskih zemljišč... ampak to je že postopek
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
49106 ::
Ne samo kmetijska zemljišča in stanovanja, ves kapital je treba "prislit", predvsem gotovino in kriptovalute, ane mato.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: 49106 ()
gruntfürmich ::
zame subvencije niso nič spornega, če se s tem zavežeš k nekim višjim ciljem, recimo da prideluješ po ekoloških postopkih, prodaš v slovenskim končnim odjemalcem ipd.
kdor pa želi kmetovati po svoje ali samo mulčat travo pa jo naj. svobodna odločitev posameznika.
kdor pa želi kmetovati po svoje ali samo mulčat travo pa jo naj. svobodna odločitev posameznika.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Raptor F16 ::
V Jugoslaviji subvencij niso poznali pa so kmetije laufale... kako to da danes brez subvencij ne gre več ?
Leva ... Leva ... leva desna ena dva
Raptor F16 ::
Saj ko jih bo večina propadla ti ne bo več treba poslušati jamranja.
Torej hočeš krivdo za vaše slabo gospodarjenje prevaliti name ?
Svet se bo vrtel naprej, tudi če v Sloveniji ukinemo vse kmete, da ne boš imel ti blata na cesti in ti ne bodo ušesa trpela. Ampak takrat ti bo ceno hrane določal nekdo drug.
Ceno hrane že tako določajo drugi. Slovenski kmet nima tu nekaj dosti vpliva. Itak se vse ven zvozi.
Tako kot že sedaj imaš v nekaterih trgovinah v Sloveniji višje cene kot v Avstriji a bo takrat tole bolj generalno.
Nima to nobene veze.
Lačnega človeka z nizko plačo si je pač najlažje podrediti.
Kmet pa četudi neodgovoren in slab gospodar == heroj
Makes total sense.
Verjetno zaradi tega ker poskušaš biti pameten o situacijah v katerih nisi nikoli bil sam. Kje maš ti njivske poti od vseh njiv do vseh kmetij?
A se je težko tržno zmenit da bi imeli zemljo zbrano na kupu neamesto, da se v tri različne občine s traktorjem voziš ?
Zakon je pač tudi pri nas spisan na pol in nerealno zahteva, da se pri vsaki poti iz njive očistijo vsa kolesa, kar je denimo v času siliranja popolnoma neizvedljivo. Saj v tujini so enaki zakoni ampak tam je še dodatek, da lahko dobi kmet prometne znake in opozori na nevarnost v času trajanja dela na polju. Seveda si je tudi izstrelek na cesti takrat sam kriv za izlet iz ceste. Pri nas to v zakonu sploh ne obstaja, samo predpisi in kazni, pa če so v praksi sploh izvedljivi ali ne.
Ah pusti to. Pnevmatika se po parih metrih vožnje strese. Drugo je ko iz trosilca gnoj pada po cesti pa take fore ki so posledica malomarnosti. Pa kako noben ne jebe znakov za največjo dovoljeno maso in osno obremenitev. Piše pet ton, neee mojster gre s traktorjem in ekstra veliko prikolico čez, most pa ves skrivljen s kolesnicami.
Povprečen slovenski kmet je v splošnem preslabo izobražen in brez znanja nikoli ne bo konkurenčen niti prijazen do okolja. Na Danskem imajo to dobro urejeno, saj za poklic agronoma/farmerja potrebuješ opravit poseben program izobraževanja oz. neke vrste fakulteto kjer lahko študij s poglobljeno prakso nadaljuješ na višjem nivoju.
Leva ... Leva ... leva desna ena dva
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Raptor F16 ()
vostok_1 ::
Raptor F16 je izjavil:
V Jugoslaviji subvencij niso poznali pa so kmetije laufale... kako to da danes brez subvencij ne gre več ?
Zato ker kupci niso imeli drugega ponudnika kot njih.
Danes pa Kitajci in ostali konkurirajo. Ljudje pa raje vedno vzamejo najcenejše.
Zato pa ima tudi globalistična elita tako moč.
Če vrjamete v Great Reset (ne vem zakaj ne bi, glede na to, da so vsi zahodni voditelji že poljubili prstan Schwaba), potem je kupovanje lokalnih izdelkov edini možen način boja proti njim.
Kupujte slovensko, ne zato ker bi bili patrioti, ampak ker drugače vas bodo vpregli v korporativistični fevdalizem.
I'm not even kidding.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
Daniel ::
Raptor F16 je izjavil:
Saj ko jih bo večina propadla ti ne bo več treba poslušati jamranja.
Torej hočeš krivdo za vaše slabo gospodarjenje prevaliti name ?
Svet se bo vrtel naprej, tudi če v Sloveniji ukinemo vse kmete, da ne boš imel ti blata na cesti in ti ne bodo ušesa trpela. Ampak takrat ti bo ceno hrane določal nekdo drug.
Ceno hrane že tako določajo drugi. Slovenski kmet nima tu nekaj dosti vpliva. Itak se vse ven zvozi.
Tako kot že sedaj imaš v nekaterih trgovinah v Sloveniji višje cene kot v Avstriji a bo takrat tole bolj generalno.
Nima to nobene veze.
Lačnega človeka z nizko plačo si je pač najlažje podrediti.
Kmet pa četudi neodgovoren in slab gospodar == heroj
Makes total sense.
Verjetno zaradi tega ker poskušaš biti pameten o situacijah v katerih nisi nikoli bil sam. Kje maš ti njivske poti od vseh njiv do vseh kmetij?
A se je težko tržno zmenit da bi imeli zemljo zbrano na kupu neamesto, da se v tri različne občine s traktorjem voziš ?
Zakon je pač tudi pri nas spisan na pol in nerealno zahteva, da se pri vsaki poti iz njive očistijo vsa kolesa, kar je denimo v času siliranja popolnoma neizvedljivo. Saj v tujini so enaki zakoni ampak tam je še dodatek, da lahko dobi kmet prometne znake in opozori na nevarnost v času trajanja dela na polju. Seveda si je tudi izstrelek na cesti takrat sam kriv za izlet iz ceste. Pri nas to v zakonu sploh ne obstaja, samo predpisi in kazni, pa če so v praksi sploh izvedljivi ali ne.
Ah pusti to. Pnevmatika se po parih metrih vožnje strese. Drugo je ko iz trosilca gnoj pada po cesti pa take fore ki so posledica malomarnosti. Pa kako noben ne jebe znakov za največjo dovoljeno maso in osno obremenitev. Piše pet ton, neee mojster gre s traktorjem in ekstra veliko prikolico čez, most pa ves skrivljen s kolesnicami.
Povprečen slovenski kmet je v splošnem preslabo izobražen in brez znanja nikoli ne bo konkurenčen niti prijazen do okolja. Na Danskem imajo to dobro urejeno, saj za poklic agronoma/farmerja potrebuješ opravit poseben program izobraževanja oz. neke vrste fakulteto kjer lahko študij s poglobljeno prakso nadaljuješ na višjem nivoju.
Očitno res nimaš pojma o delovanju sistema, da take spuščaš.
Ja, težko se je zmenit za zemljo, ker na državni ravni stvari niso urejene kot bi morale biti posledično tudi na lokalni ravni ne moreš združiti zemlje kar tako, da bi tlesknil s prsti, kot se morda tebi zdi.
Sicer lepo, da kažeš svoje neznanje s tem, da vlečeš vse na isti enačaj in jih označiš s slabimi gospodarji, ziher so kmetje krivi, da živijo v sistemu, kjer se je nemogoče razvijati in uspeti.
Saj v končni fazi res nihče ne bo opazil, da kmetije propadajo, dokler se ne bojo najprej zarasli hribi, potem pa počasi še bolj zakotne ravnice. Pa ne zaradi tega, ker se ne morejo zmeniti za zemljo ampak zato, ker v roku ene generacije ne boš imel več nikogar, ki bi se mu dalo zajebavati s tem za vbogajme. Že meni dela precejšnje težave vprašanje kako investirati in se razvijati naprej, pa delam na kmetiji, ki je krepko nad slovenskim povprečjem. Milijon eurov kredita pa nimam namena najeti, da me bo takrat ko pride nova kriza država prodala na dražbi kot so to primeri na Nizozemskem in še marsikje ali pa Francoski fenomen, kjer se vsak dan kak kmet obesi. Pa imajo dosti boljše pogoje za delo.
Prosim za video prikaz tega, kako se pnevmatika strese v par metrih, ker meni tega v zadnjih 20 letih ni uspelo doseči, zato me zanima tvoja metoda. Prilepi kar v to temo.
Torej so kmetje krivi, da se osnovna infrastruktura kot so ceste in mostovi delajo na pol in ne vzdržujejo? Predlagaš torej, da lastniki, ki imajo zemljo čez ta tvoj most s kolesnicami pričnejo znova z uporabo konjske vprege? Ali pa morda Steyr 18 konjev...ampak se bojim, da boš takrat spet nakladal o nesposobnosti in nekonkurenčnosti.
Aha, slovenski kmetje so neuki bedaki, zato ne zmorejo biti konkurenčni na razdrobljenih parcelah in kupom parazitov v sistemu, ki samo prekladajo papirje in jemljejo svoj delež. Če bojo šli pa v šolo kot na danskem pa bojo te težave izginile in naenkrat bojo bolj prijazni do okolja, v državi, ki ima menda največji delež Nature 2000 v celotni EU. A si lahko še bolj pameten?
Raptor F16 ::
Očitno res nimaš pojma o delovanju sistema, da take spuščaš.
Očitno ti ne paše, da bi se kaj soremenilo.
Ja, težko se je zmenit za zemljo, ker na državni ravni stvari niso urejene kot bi morale biti posledično tudi na lokalni ravni ne moreš združiti zemlje kar tako, da bi tlesknil s prsti, kot se morda tebi zdi.
Kaj ma pa država s tem veze kako imaš zemljo zakupljeno po državi ? Če imaš vse njive na istem koncu si večino težav rešil. Al je zemlja v tisti 3. občini TOOOLIKO boljša ?
Sicer lepo, da kažeš svoje neznanje s tem, da vlečeš vse na isti enačaj in jih označiš s slabimi gospodarji, ziher so kmetje krivi, da živijo v sistemu, kjer se je nemogoče razvijati in uspeti.
Nemogoče se je razvijati ? Mislim da je prej problem v nestrateški porabi sredstev.
Saj v končni fazi res nihče ne bo opazil, da kmetije propadajo, dokler se ne bojo najprej zarasli hribi, potem pa počasi še bolj zakotne ravnice. Pa ne zaradi tega, ker se ne morejo zmeniti za zemljo ampak zato, ker v roku ene generacije ne boš imel več nikogar, ki bi se mu dalo zajebavati s tem za vbogajme.
Vedno se bo našel nekdo, ki bo zemljo kako ali drugače vzdrževal.
Že meni dela precejšnje težave vprašanje kako investirati in se razvijati naprej, pa delam na kmetiji, ki je krepko nad slovenskim povprečjem. Milijon eurov kredita pa nimam namena najeti, da me bo takrat ko pride nova kriza država prodala na dražbi kot so to primeri na Nizozemskem in še marsikje ali pa Francoski fenomen, kjer se vsak dan kak kmet obesi. Pa imajo dosti boljše pogoje za delo.
Kako boš investiral in tržil je tvoja stvar. Lahko pa ti namignem da se s prodajo surovin ne zasluži nič saj nimajo nobene dodane vrednosti. Ali si velik ali pa delaš za drobiž. Mogoče je na mestu, da se začno kmetije dodatno ukvarjati s predelavo v prehranske izdelke.
Prosim za video prikaz tega, kako se pnevmatika strese v par metrih, ker meni tega v zadnjih 20 letih ni uspelo doseči, zato me zanima tvoja metoda. Prilepi kar v to temo.
Nimam težav z blatom pnevmatik v času kmečkih opravil. To razumem, ne razumem pa da se vsake toliko komu "po nesreči" zgodi, da mu drek na cesto pada ali cisterna pušča.
Torej so kmetje krivi, da se osnovna infrastruktura kot so ceste in mostovi delajo na pol in ne vzdržujejo?
Krivi so, ko več kot očitno ne upoštevajo omejitev zaradi česar pospešeno nastaja škoda.
Predlagaš torej, da lastniki, ki imajo zemljo čez ta tvoj most s kolesnicami pričnejo znova z uporabo konjske vprege? Ali pa morda Steyr 18 konjev...ampak se bojim, da boš takrat spet nakladal o nesposobnosti in nekonkurenčnosti.
Velikost traktorja niti približno ni kriterij konkurenčnosti. Konkurenčen si če znaš obvladovati stroške in kupuješ to kar si preračunano lahko privoščiš. Nakup prevelikega traktorja je minus.
Aha, slovenski kmetje so neuki bedaki,
Naj te opomnim, da so to tvoje besede.
Če bojo šli pa v šolo kot na danskem pa bojo te težave izginile in naenkrat bojo bolj prijazni do okolja, v državi, ki ima menda največji delež Nature 2000 v celotni EU. A si lahko še bolj pameten?
Mnogo težav izgine ko človek ve kako jih rešiti/odpraviti. Ampak v Sloveniji se za kmeta pričakuje samo osnovna šola.
Nekaj dodatnega pouka matematike in ekonomije ne škodi.
Pa biologija, pa varnost pri delu in vse je vključeno v te programe da na koncu dobiš dovolj dobre kompetence, da RAZUMEŠ kaj delaš.
Ne pa tisto po domače "tko smo 100 let delal pa še naslednjih 100 let bomo tko delal"
Leva ... Leva ... leva desna ena dva
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Raptor F16 ()
gruntfürmich ::
Raptor F16 je izjavil:
Aha, slovenski kmetje so neuki bedakiNaj te opomnim, da so to tvoje besede.
to je zgodovinsko dejstvo.
če kdo misli da niso (v povpreču seveda), potem meni da smo vsi ostali bedaki in slovenski kmetje pametni.
kaj je potem sedaj res?
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Daniel ::
gruntfürmich je izjavil:
Raptor F16 je izjavil:
Aha, slovenski kmetje so neuki bedakiNaj te opomnim, da so to tvoje besede.
to je zgodovinsko dejstvo.
če kdo misli da niso (v povpreču seveda), potem meni da smo vsi ostali bedaki in slovenski kmetje pametni.
kaj je potem sedaj res?
Tvoje mnenje tukaj ima ravno toliko teže kot moje, če rečem, da si ti bedak. Ampak meni zraven tega pritrjuje še tvoj avatar. Nekaj jih je hinavcev, ki gledajo samo nase in nekaj zgolj navadnih kimavcev, bedake boš pa težko našel.
Lekcija zgodovine iz tvoje tipkovnice nima teže, dokler ne predstaviš še kakšnih oprijemljivih dokazov.
Daniel ::
Očitno ti ne paše, da bi se kaj soremenilo.
Na podlagi kakšnih izkušenj vlečeš ta zaključek?
Kaj ma pa država s tem veze kako imaš zemljo zakupljeno po državi ? Če imaš vse njive na istem koncu si večino težav rešil. Al je zemlja v tisti 3. občini TOOOLIKO boljša?
Država ima prav vse vzvode, za uvedbo obvezne komasacije in združevanje zemljišč. Nima pa interesa. Kar se mene tiče je prisilna komasacija edina rešitev, drugače ne bomo nikoli prišli mimo tistih z 20 ari zemlje nekje kjer bi lahko bila velika površina, a oni svoje zemlje ne bojo dali v komasacijo, ker to njivo je pa že ata delal. Potem pa starejši umrejo, zemljo pa dedujejo ljudje, ki so kdove kje, ponavadi še več njih, potem je pa fertik. Razen, seveda. če jo kupiš za 2,5 EUR/m2, ko najdeš vse dediče. Ekonomsko upravičenost take investicije pa si lahko sam izračunaš.
Imam vso zemljo v svoji občini. Težava je le v tem, da je na razdalji do 5 kilometrov v vsako stran, razmetana v 41 gerkov (27ha). Ze zemljo v tretji občini mi je vseeno, ker ni računice, da se voziš tako daleč delat, če ni ravno 50 hektarjev v kosu (kar je v Sloveniji na ravni čudeža).
Nemogoče se je razvijati ? Mislim da je prej problem v nestrateški porabi sredstev.
Tudi možno. Ampak spet je to v domeni države, kaj razpiše. Bomo gojili metuljčke in ptičke, volkove, šakale in medvede in to podpirali z razpisi ali bomo pridelovali hrano in skrbeli za urejeno okolje?
Ravno danes je bila objavljena zgodba iz sosednje Hrvaške, kjer je kmet podoral 40 ton krompirja, ker ga ni mogel prodati za 6,6 centa/kg. Lepo kajne. No vsaj humus mu je ostal.
Vedno se bo našel nekdo, ki bo zemljo kako ali drugače vzdrževal
Optimist. Mogoče lokalno komunalno podjetje. Ampak tam bo hektar mulčenja imel precej drugačno tarifo, kot ima sedaj zaslužka iz tega istega hektarja kmet, ki zmulči ali pa živina popase površino. Čas bo pokazal kaj je cenejša opcija za državo. Kolikor poznam stališče nekaterih zagrizenih naravovarstvenikov, izdatno podprtih z EU sredstvi, bi bilo najbolje, da vse kmetije čimprej propadejo, da se bojo imele naše male zverinice kje prehranjevati in razmnoževati (sicer se že tako na poljih in domačih živalih, pa vsi stran gledajo).
Kako boš investiral in tržil je tvoja stvar. Lahko pa ti namignem da se s prodajo surovin ne zasluži nič saj nimajo nobene dodane vrednosti. Ali si velik ali pa delaš za drobiž. Mogoče je na mestu, da se začno kmetije dodatno ukvarjati s predelavo v prehranske izdelke.
Tukaj se vsekakor strinjam s tabo. In ravno tu smo spet pri srži problema, slovenskem zadružništvu, ki namesto, da bi nastopali kot 1 velik proizvajalec nastopajo kot 60 oziroma celo 90 (ker niso vsi v zadružni zvezi) majhnih. V takih pogojih je nemogoče biti konkurenčen.
Sicer že par dni tuhtam kako podreš in na novo postaviš takšen velik aparat z 2500 zaposlenimi, pa mi ni jasno kako sploh k temu pristopiti, vsekakor pa so debate okrog tega trenutno kar pestre. Ravno včeraj sem izračunal, da zadružništvo vsako kmetijo v Sloveniji stane 38 EUR na mesec, če bi imeli vsi minimalne plače. Ker večina nima minimalnih plač je ta znesek verjetno vsaj 50% višji in razdeljen glede na velikost kmetije. Če bi imeli v vseh slovenskih zadugah zaposlenih 10% tega kar imamo sedaj, bi še zmeraj naredili vse kar naredijo sedaj a za 10% cene oz. za tam nekje 3 - 5 EUR na kmetijo mesečno. Kot velik ponudnik hrane na trgu bi seveda lahko tudi izborili dosti boljše cene za kmete. Bo pa 2300 ljudi več na borzi. Kako do tega priti pa je nekaj povsem drugega.
Predelava v izdelke je vsekakor dobra opcija a precej pogojena z lokacijo kmetije. Dlje kot si od mest in glavnih prometnih tokov manj možnosti za uspeh imaš. Dodatnega zaposlenega zgolj za to pa si večina kmetij ne more privoščiti.
Nimam težav z blatom pnevmatik v času kmečkih opravil. To razumem, ne razumem pa da se vsake toliko komu "po nesreči" zgodi, da mu drek na cesto pada ali cisterna pušča.
Ti razumeš, marsikomu pa ni nič jasno. To, da pade drek na cesto se pač zgodi. Sam recimo s trosilko vozim sicer zgolj 2x na leto a je le ta stara skoraj 50 let. Ta še pač nima zadaj vrat kot imajo nove, si jo pa lahko zastonj izposodim, ker nakup nove za 2x na leto ni smiseln. In kljub temu, da doma z vilami vse lepo počistim po stranicah in na njivi enako, ko je prazna, se še zmeraj včasih najde kakšen kos na podvozju ali kje drugje, ki ga spregledaš, potem pa pač ob skakanju priključka čez luknje pade na cesto. Če je kos majhen tako ni problem, večje pa moraš pobrati že zaradi varnosti prometa.
Tudi puščanje cisterne se mi je že zgodilo, pač od 120x ko pelješ 1x pozabiš zapreti prazno pa je sranje in to dobesedno. Smo tudi že prali cesto, kar je edino prav. Imamo pa zdaj pri nas nov fenomen gnojevke iz bioplinarn. Ti najeti šoferji pa nič več ne čistijo za sabo, kar se polije se polije.
Krivi so, ko več kot očitno ne upoštevajo omejitev zaradi česar pospešeno nastaja škoda.
Še zmeraj nisi napisal kako potem priti na parcelo? Predvsem je tukaj bolj težava pri teh velikih cisternah in prikolicah iz bioplinarn, ker z malimi stroji tega ne bi zvozili celo leto.
Navadni kmetje imajo redkokateri take stroje, da bi imeli težave z osnimi obremenitvami. Sicer pa ti lahko tako iz videnega povem, da vse te meritve trdote in vse kar delajo, ko kje razkopavajo niso vredne nič. Pri nas so po kanalizaciji že asfaltirali in se jim je praktično takoj posedlo pred finalno plastjo. Potem so frezali vse ven, še enkrat nabijali, prišel je merilec, potrdil, da sedaj je pa ok in so zaključili cesto. Nekaj let pozneje so vsi jaški na tej liniji višje kot ostali asfalt. Pa se cesta ni posedla na obeh straneh, kot bi se zaradi težke mehanizacije ampak samo kjer je bilo razkopano. Kvaliteta dela in debelina materiala pač.
In potem sva spet pri konkurenčnosti...
Velikost traktorja niti približno ni kriterij konkurenčnosti. Konkurenčen si če znaš obvladovati stroške in kupuješ to kar si preračunano lahko privoščiš. Nakup prevelikega traktorja je minus.
Vsekakor teorija drži kot pribita. Težava nastane, ko se vrneva nazaj do mostov in uničenih asfaltov, ker bioplinarne in mogoče kakšne res velike kmetije v duhu konkurenčnosti kupujejo in najemajo ogromne stroje, saj drugače niti ne morejo vsega tega zvoziti in obdelati, infrastruktura pa je še zmeraj ista.
Kaj je torej optimalno? Naj delajo z majhnimi stroji in jih bojo uničili stroški in pomanjkanje časa ali naj delajo z velikimi in bo razpadla infrastruktura (o kvaliteti le te je škoda izgubljati besede)?
Mnogo težav izgine ko človek ve kako jih rešiti/odpraviti. Ampak v Sloveniji se za kmeta pričakuje samo osnovna šola.
Nekaj dodatnega pouka matematike in ekonomije ne škodi.
Pa biologija, pa varnost pri delu in vse je vključeno v te programe da na koncu dobiš dovolj dobre kompetence, da RAZUMEŠ kaj delaš.
Ne pa tisto po domače "tko smo 100 let delal pa še naslednjih 100 let bomo tko delal"
Osnovna šola te nauči samo osnove. Tudi srednja kmetijska šola ti vsaj po mojih izkušnjah ne da kaj dosti, največ pobereš iz prakse in med tem je tudi ekonomija in matematika. Tudi varnost pri delu marsikje hitro pade, ko je treba v čimkrajšem času narediti čimveč in z zmanjševanjem števila kmetij se bo to zgolj še slabšalo.
Ne vem, če najdeš v Sloveniji še kaj dosti kmetov, ki delajo kot so delali 100 let. Morda kakšen ostareli ata. Ampak on ne bo več dolgo, ker mu življenje ne bo dovolilo.
Na podlagi kakšnih izkušenj vlečeš ta zaključek?
Kaj ma pa država s tem veze kako imaš zemljo zakupljeno po državi ? Če imaš vse njive na istem koncu si večino težav rešil. Al je zemlja v tisti 3. občini TOOOLIKO boljša?
Država ima prav vse vzvode, za uvedbo obvezne komasacije in združevanje zemljišč. Nima pa interesa. Kar se mene tiče je prisilna komasacija edina rešitev, drugače ne bomo nikoli prišli mimo tistih z 20 ari zemlje nekje kjer bi lahko bila velika površina, a oni svoje zemlje ne bojo dali v komasacijo, ker to njivo je pa že ata delal. Potem pa starejši umrejo, zemljo pa dedujejo ljudje, ki so kdove kje, ponavadi še več njih, potem je pa fertik. Razen, seveda. če jo kupiš za 2,5 EUR/m2, ko najdeš vse dediče. Ekonomsko upravičenost take investicije pa si lahko sam izračunaš.
Imam vso zemljo v svoji občini. Težava je le v tem, da je na razdalji do 5 kilometrov v vsako stran, razmetana v 41 gerkov (27ha). Ze zemljo v tretji občini mi je vseeno, ker ni računice, da se voziš tako daleč delat, če ni ravno 50 hektarjev v kosu (kar je v Sloveniji na ravni čudeža).
Nemogoče se je razvijati ? Mislim da je prej problem v nestrateški porabi sredstev.
Tudi možno. Ampak spet je to v domeni države, kaj razpiše. Bomo gojili metuljčke in ptičke, volkove, šakale in medvede in to podpirali z razpisi ali bomo pridelovali hrano in skrbeli za urejeno okolje?
Ravno danes je bila objavljena zgodba iz sosednje Hrvaške, kjer je kmet podoral 40 ton krompirja, ker ga ni mogel prodati za 6,6 centa/kg. Lepo kajne. No vsaj humus mu je ostal.
Vedno se bo našel nekdo, ki bo zemljo kako ali drugače vzdrževal
Optimist. Mogoče lokalno komunalno podjetje. Ampak tam bo hektar mulčenja imel precej drugačno tarifo, kot ima sedaj zaslužka iz tega istega hektarja kmet, ki zmulči ali pa živina popase površino. Čas bo pokazal kaj je cenejša opcija za državo. Kolikor poznam stališče nekaterih zagrizenih naravovarstvenikov, izdatno podprtih z EU sredstvi, bi bilo najbolje, da vse kmetije čimprej propadejo, da se bojo imele naše male zverinice kje prehranjevati in razmnoževati (sicer se že tako na poljih in domačih živalih, pa vsi stran gledajo).
Kako boš investiral in tržil je tvoja stvar. Lahko pa ti namignem da se s prodajo surovin ne zasluži nič saj nimajo nobene dodane vrednosti. Ali si velik ali pa delaš za drobiž. Mogoče je na mestu, da se začno kmetije dodatno ukvarjati s predelavo v prehranske izdelke.
Tukaj se vsekakor strinjam s tabo. In ravno tu smo spet pri srži problema, slovenskem zadružništvu, ki namesto, da bi nastopali kot 1 velik proizvajalec nastopajo kot 60 oziroma celo 90 (ker niso vsi v zadružni zvezi) majhnih. V takih pogojih je nemogoče biti konkurenčen.
Sicer že par dni tuhtam kako podreš in na novo postaviš takšen velik aparat z 2500 zaposlenimi, pa mi ni jasno kako sploh k temu pristopiti, vsekakor pa so debate okrog tega trenutno kar pestre. Ravno včeraj sem izračunal, da zadružništvo vsako kmetijo v Sloveniji stane 38 EUR na mesec, če bi imeli vsi minimalne plače. Ker večina nima minimalnih plač je ta znesek verjetno vsaj 50% višji in razdeljen glede na velikost kmetije. Če bi imeli v vseh slovenskih zadugah zaposlenih 10% tega kar imamo sedaj, bi še zmeraj naredili vse kar naredijo sedaj a za 10% cene oz. za tam nekje 3 - 5 EUR na kmetijo mesečno. Kot velik ponudnik hrane na trgu bi seveda lahko tudi izborili dosti boljše cene za kmete. Bo pa 2300 ljudi več na borzi. Kako do tega priti pa je nekaj povsem drugega.
Predelava v izdelke je vsekakor dobra opcija a precej pogojena z lokacijo kmetije. Dlje kot si od mest in glavnih prometnih tokov manj možnosti za uspeh imaš. Dodatnega zaposlenega zgolj za to pa si večina kmetij ne more privoščiti.
Nimam težav z blatom pnevmatik v času kmečkih opravil. To razumem, ne razumem pa da se vsake toliko komu "po nesreči" zgodi, da mu drek na cesto pada ali cisterna pušča.
Ti razumeš, marsikomu pa ni nič jasno. To, da pade drek na cesto se pač zgodi. Sam recimo s trosilko vozim sicer zgolj 2x na leto a je le ta stara skoraj 50 let. Ta še pač nima zadaj vrat kot imajo nove, si jo pa lahko zastonj izposodim, ker nakup nove za 2x na leto ni smiseln. In kljub temu, da doma z vilami vse lepo počistim po stranicah in na njivi enako, ko je prazna, se še zmeraj včasih najde kakšen kos na podvozju ali kje drugje, ki ga spregledaš, potem pa pač ob skakanju priključka čez luknje pade na cesto. Če je kos majhen tako ni problem, večje pa moraš pobrati že zaradi varnosti prometa.
Tudi puščanje cisterne se mi je že zgodilo, pač od 120x ko pelješ 1x pozabiš zapreti prazno pa je sranje in to dobesedno. Smo tudi že prali cesto, kar je edino prav. Imamo pa zdaj pri nas nov fenomen gnojevke iz bioplinarn. Ti najeti šoferji pa nič več ne čistijo za sabo, kar se polije se polije.
Krivi so, ko več kot očitno ne upoštevajo omejitev zaradi česar pospešeno nastaja škoda.
Še zmeraj nisi napisal kako potem priti na parcelo? Predvsem je tukaj bolj težava pri teh velikih cisternah in prikolicah iz bioplinarn, ker z malimi stroji tega ne bi zvozili celo leto.
Navadni kmetje imajo redkokateri take stroje, da bi imeli težave z osnimi obremenitvami. Sicer pa ti lahko tako iz videnega povem, da vse te meritve trdote in vse kar delajo, ko kje razkopavajo niso vredne nič. Pri nas so po kanalizaciji že asfaltirali in se jim je praktično takoj posedlo pred finalno plastjo. Potem so frezali vse ven, še enkrat nabijali, prišel je merilec, potrdil, da sedaj je pa ok in so zaključili cesto. Nekaj let pozneje so vsi jaški na tej liniji višje kot ostali asfalt. Pa se cesta ni posedla na obeh straneh, kot bi se zaradi težke mehanizacije ampak samo kjer je bilo razkopano. Kvaliteta dela in debelina materiala pač.
In potem sva spet pri konkurenčnosti...
Velikost traktorja niti približno ni kriterij konkurenčnosti. Konkurenčen si če znaš obvladovati stroške in kupuješ to kar si preračunano lahko privoščiš. Nakup prevelikega traktorja je minus.
Vsekakor teorija drži kot pribita. Težava nastane, ko se vrneva nazaj do mostov in uničenih asfaltov, ker bioplinarne in mogoče kakšne res velike kmetije v duhu konkurenčnosti kupujejo in najemajo ogromne stroje, saj drugače niti ne morejo vsega tega zvoziti in obdelati, infrastruktura pa je še zmeraj ista.
Kaj je torej optimalno? Naj delajo z majhnimi stroji in jih bojo uničili stroški in pomanjkanje časa ali naj delajo z velikimi in bo razpadla infrastruktura (o kvaliteti le te je škoda izgubljati besede)?
Mnogo težav izgine ko človek ve kako jih rešiti/odpraviti. Ampak v Sloveniji se za kmeta pričakuje samo osnovna šola.
Nekaj dodatnega pouka matematike in ekonomije ne škodi.
Pa biologija, pa varnost pri delu in vse je vključeno v te programe da na koncu dobiš dovolj dobre kompetence, da RAZUMEŠ kaj delaš.
Ne pa tisto po domače "tko smo 100 let delal pa še naslednjih 100 let bomo tko delal"
Osnovna šola te nauči samo osnove. Tudi srednja kmetijska šola ti vsaj po mojih izkušnjah ne da kaj dosti, največ pobereš iz prakse in med tem je tudi ekonomija in matematika. Tudi varnost pri delu marsikje hitro pade, ko je treba v čimkrajšem času narediti čimveč in z zmanjševanjem števila kmetij se bo to zgolj še slabšalo.
Ne vem, če najdeš v Sloveniji še kaj dosti kmetov, ki delajo kot so delali 100 let. Morda kakšen ostareli ata. Ampak on ne bo več dolgo, ker mu življenje ne bo dovolilo.
slott ::
Odg. na naslov teme: večinoma precenjeno za ponujeno (zame s prevec dodanega sladkorja) kvaliteto. Pač športnik stremim k bolj KETO prehrani (imam takrat boljše rezultate) zato velikokrat žal PASS drugače bi z veseljem.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: slott ()
Dekameron ::
Vidim, da vas je kar nekaj v tej temi izrazilo mnenje, da je lahko recimo slovensko poreklo izdelka tudi laž ali pa zavajanje. Če vas mogoče zanima sledenje izdelkov od police v trgovini pa do izvora s pomočjo blockchain tehnologije, kot je OriginTrail bi bil vesel, če svoje odgovore podate tudi v tej anketi, ki jo tukaj z vami delim. Potem pa, ko dobim odgovore lahko v tej temi na kratko pokažem še rezultate, če bi vas to zanimalo.
Kot zanimivost: Perutnine Ptuj prav to možnost na svojih premium izdelkih že ponujajo.
Kot zanimivost: Perutnine Ptuj prav to možnost na svojih premium izdelkih že ponujajo.
harvey ::
Kot zanimivost: Perutnine Ptuj prav to možnost na svojih premium izdelkih že ponujajo.
Pa Celeia, pa mlekarna Planika...
Ar scáth a chéile a mhaireann na daoine.
------
------
m0LN4r ::
Perutnine Ptuj prav to možnost na svojih premium izdelkih že ponujajo.To je prevec za navadnega potrosnika. Za navadnega potrosnika, bi moralo to pisati jasno crno na belem na embalazi z berljivo velikostjo pisave.
Krava vzrejena na Madzarskem pasniku, zaklana v Avstriji, zapakirana v Sloveniji. Tisto z bchaini pa naj majo inspektorji, ko delajo kontrolo, sicer pa tudi te danasnje sisteme se na stare nacine da prelisiciti na sredini poti.
https://ref.trade.re/38mvdvxm
Trade Republic 38MVDVXM
Trade Republic 38MVDVXM
Dekameron ::
Perutnine Ptuj prav to možnost na svojih premium izdelkih že ponujajo.To je prevec za navadnega potrosnika. Za navadnega potrosnika, bi moralo to pisati jasno crno na belem na embalazi z berljivo velikostjo pisave.
Krava vzrejena na Madzarskem pasniku, zaklana v Avstriji, zapakirana v Sloveniji.
Tisto z bchaini pa naj majo inspektorji, ko delajo kontrolo, sicer pa tudi te danasnje sisteme se na stare nacine da prelisiciti na sredini poti.
To na embalaži seveda lahko piše vse in še več. Sigurno je preveč opravka, če za vsak izdelek preverjaš izvor s pomočjo skeniranja. Tehnologija je zamišljena bolj za za tiste izdelke, kjer ti je izvor res pomemben. Predvsem, ko govorimo o izvoru recimo kakega kvalitetnega vina, dragocene kozmetike, oblačil ali pa tudi to, da je jogurt iz pomurskih mlekarn res od slovenskega kmeta. Takrat ti lahko potem blockchain omogoča eno višjo stopnjo zagotovila, kot značka na etiketi.
Sploh, če govorimo še o implementaciji senzorjev in IoT tracking naprav, kjer je ponavadi za prelisičenje na sredini poti več muke kot koristi.
Že preden sem se lotil dela, sem vedel, da večina ljudi za večino izdelkov tega ne bo uporabljala. Jaz imam tudi svoje razloge, zakaj tega v večini primerov osebno ne bi uporabljal. Namen ankete je zato tudi takšen in vprašanja so tudi tako spisana, da potem lahko mogoče ugotovim, kaj so torej razlogi, zakaj kupci tega ne bodo uporabljali oz. "zakaj pa to je preveč za navadnega potrošnika".
Morda pa ljudjem postaja vse bolj vseeno kaj kupujejo in iz kje izhaja. Tudi to bi lahko bila zanimiva hipoteza za kdaj drugič.
Pa hvala za tvoj komentar
Snegec ::
Glede na to, da so tudi "pristni Slovenski izdelki" polni svinjarije in strupov, je popolnoma vseeno od kje so živila, dokler so ekološko/bio pridelana in ne vsebujejo dodatkov.
Folk verjame danes, da je vse bio. Celo šamponi ipd. In to v velikih trgovinah. Bio je v bistvu nateg. Samo kaj čem govorit, vi samo kupujte bio iz EU in izven EU, saj edino tam vedo, kako pridelat bio, pri nas je sama svinjarija.
To, da je izdelek bio/eko, še ne pomeni, da je tudi način vzreje human do živali.
Če podam moje izkušnje s kupovanjem mesa in mesnih (pol)izdelkov na eko kmetijah, ki naj bi vzrejale živali za zakol na pašnikih - pač, po naravni poti, brez hitrega vzrejanja - ne v kvantitativnih avtomatiziranih hlevih. Kar večina eko kmetij dela ok.
Žal pa se zatakne potem, ko meso (delno)predelajo in v te izdelke dodajo dodatke, ki tja (po mojem osebnem prehranjevalnem mnenju) ne spadajo. Zgolj zato, da se (shelf life) / življenjska doba tega izdelka podaljša. In potem imaš sicer pristen Slovenski izdelek, k ga ne boš kupil.
K sreči večino sadja tako ali tako ne jem in se s tem izognem dilemi ali so banane, ananasi in marakuje Slovenskega izvora ali ne ;)
Snegec & Snežinka, mala potepinka.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Lokalna hrana v času korone (in drugih neželenih dogodkov)Oddelek: Problemi človeštva | 4472 (2572) | hr_natakar |
» | Podpiranje slovenskih proizvodov (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 15688 (5829) | FireSnake |
» | Vremenske nevsecnosti in lastniki gozdov (in drugi) (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Problemi človeštva | 39637 (34457) | louser |