» »

Koliko vam resnično pomenijo slovenski izdelki?

Koliko vam resnično pomenijo slovenski izdelki?

Daniel ::

Seveda samo strašijo ja...

Še zmeraj lahko ješ tole nihče ti ne brani:


https://video.flju2-1.fna.fbcdn.net/v/t...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Daniel ()

Daniel ::

Moram dodati drug link, tole čez FB ne gre. Od 4:40 naprej:

https://www.televizeseznam.cz/video/jid...

oz. je več prispevkov o kemiji v prehrani:

https://www.cestyksobe.cz/ecka-italska-...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Daniel ()

m0LN4r ::

Wow res dva prastara ceska linka, svasta. Tocno to strasenje sem imel v mislih.
Kot da se prinas to ne dogaja... pravljice.

Kako je ze bilo, ko so prinas preverjali pekarne na veliko? Se dobro da niso naredili prinas generalko v hlevih in klavnicah po Sloveniji, bi bil sokiran, kaj vse bi nasli.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

m0LN4r ::

Cehi vsaj preverjajo na veliko in upajo s tem v medije imajo tudi vecje kapacitete, zato tudi vecji nadzor. Prinas je nadzor manjsi oz. ga ni ker se marsikomu pogleda med prste, za export je vecji ne samo lokalno, ampak na EU ravni.

No ampak, ce ti vidis samo eno plat zgodbe naj ti bo. Ce imamo plesnivo crvivo moko in misi po pekarnah ze desetletja in se to odkrije sele, ko se dela generalko po drzavi. In potem naivno verjames, da je pa drugje kaj boljse, izvolis, se ne mislim sploh kregat.
Bo ze politika boljse vedla zakaj ni potrebna generalka pri kmetih in mesarjih... Mocni lobiji so prinas.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

Daniel ::

m0LN4r je izjavil:

Wow res dva prastara ceska linka, svasta. Tocno to strasenje sem imel v mislih.
Kot da se prinas to ne dogaja... pravljice.

Kako je ze bilo, ko so prinas preverjali pekarne na veliko? Se dobro da niso naredili prinas generalko v hlevih in klavnicah po Sloveniji, bi bil sokiran, kaj vse bi nasli.


Aha, če je star link se pa to sedaj ne dogaja več... Glede na to kake stresaš bi človek še mislil, da se ukvarjaš z uvozom te "kvalitetne" robe. Vsekakor so standardi pridelave hrane v Sloveniji višji kot marsikje v EU, pa če ti je to všeč ali ne.

Ko že nakladaš o plesnivi in črvivi moki... iz katere pšenice pa je bila zmleta? Iz naše, kateri ob prevzemu merijo cel kup parametrov ali iz uvožene kjer tega kompliciranja ne poznajo? Ne nekaj na pamet prosim. Sicer pa si sedaj že prešel v domeno predelave in ne pridelave o kateri je govora, torej, da je nekaj pridelano kompletno v sloveniji in ne, da je tukaj samo lepo zapakirano, pa je že slovenski izdelek, kar je bolj v domeni mesarjev. Po eni strani še sreča, da v tujih pekarnah nimajo miši, samo slovenske jih imajo...

Me res zanima kakšno generalko bi ti delal pri nas kmetih...nas je treba še bolj potolči sedaj, ko se cenovne škarje zmeraj bolj zapirajo, predpisi pa so eni najbolj drakonskih v celi eu.
Ampak ti boš že vedel... Za razliko od tebe sem se pogovarjal z zaposleno v eni od tovarn kjer pripravljajo mesne izdelke za trgovske verige in to v Avstriji. Tudi meso s pretečenim rokom trajanja se da obdelati, da se vrne na police kot sveže... inšpekcijski obiski so večinoma napovedani.

Ampak kot praviš slovenski dobavitelji smo drek, ti kar kupuj tuje.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Daniel ()

;-) ::

Nič mi ne pomenijo slovenski izdelki, ker v ničemer praktično nismo dobri.

m0LN4r ::



To so slovenski visoki standardi :|

Ti se seznam poiscem?
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: m0LN4r ()

Daniel ::

Torej po tvoje se to v tujini ne dogaja. Samo pri nas imamo take packe? Kakšna sreča zate.

Raptor F16 ::

Daniel je izjavil:

Torej po tvoje se to v tujini ne dogaja. Samo pri nas imamo take packe? Kakšna sreča zate.


 Döner

Döner


:D
Leva ... Leva ... leva desna ena dva

mtosev ::

Slovenski izdelek mi sami po sebi niso nič več vredeni od tujih izdelkov. Večina izdelkov, ki so mi všeč so tuji izdelki. Od naših izdelkov mi je všeč kefir krepko, natureta ima tudi dobre izdelke. Kaj drugega pa se ne spomnim.
Core i9 10900X, ASUS Prime X299 Edition 30, 32GB 4x8 3600Mhz G.skill, CM H500M,
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro
moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: mtosev ()

harvey ::

mtosev je izjavil:

Slovenski izdelek mi sami po sebi niso nič več vredeni od tujih izdelkov. Večina izdelkov, ki so mi všeč so tuji izdelki. Od naših izdelkov mi je všeč kefir krepko, natureta ima tudi dobre izdelke. Kaj drugega pa se ne spomnim.

Večina njenih sestavin v izdelkih - vložena pesa, paprika, kumarice,.. še zdaleč niso slovenske, večina te zelenjave prihaja iz Bolgarija, in ostale EU, slovenskega je tam v teh časih zelo malo (minilo je to ko je bila večina te robe slo), razen tega da se pri nas opere in vloži v kis, to je pa vse slovenskega.
Ar scáth a chéile a mhaireann na daoine.
------

Snegec ::

Glede na to, da so tudi "pristni Slovenski izdelki" polni svinjarije in strupov, je popolnoma vseeno od kje so živila, dokler so ekološko/bio pridelana in ne vsebujejo dodatkov.
Snegec & Snežinka, mala potepinka.

Daniel ::

Bolj je vprašanje kako sploh veš kaj je pristen Slovenski izdelek, glede na to, da predelovalna industrija in trgovina lovita vse možne obvoze, da lahko na embalaži piše Slovenski izdelek, čeprav najbrž niti embalaža ni Slovenska, kaj šele vsebina. In potem pridemo do takih izjav, da so Slovenski izdelki polni svinjarije in strupov, ker enostavno ni sledljivosti do vira.

starfotr ::

Snegec je izjavil:

Glede na to, da so tudi "pristni Slovenski izdelki" polni svinjarije in strupov, je popolnoma vseeno od kje so živila, dokler so ekološko/bio pridelana in ne vsebujejo dodatkov.


Folk verjame danes, da je vse bio. Celo šamponi ipd. In to v velikih trgovinah. Bio je v bistvu nateg. Samo kaj čem govorit, vi samo kupujte bio iz EU in izven EU, saj edino tam vedo, kako pridelat bio, pri nas je sama svinjarija.

m0LN4r ::

Predvsem pa bio slovenske banane. Teh je najvec.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

Daniel ::

Predvsem take poteze industrije in trgovine ter zakon spisan luknjasto kot švicarski sir delajo ogromno škodo slovenskim pridelovalcem.

Tukaj so lepo zapakirali Kitajski fižol, ki so ga dobili poceni, ker je pač ostal, na drugi strani pa so ga na kakšni kmetiji podorali, ker ga niso mogli prodati slovenski industriji, saj z našimi standardi in zahtevami pridelave s ceno izdelka pač ne moremo konkurirati tujini.

https://www.google.com/amp/s/zurnal24.s...

Isto se sedaj v naslednji SKP predvideva zmanjšanje uporabe FFS in antibiotikov v pridelavi hrane, kar je za slovenske pridelovalce spet dodatna težava, ker že sedaj porabimo skorajda najmanj glede na povprečje EU in tukaj vleči neko uravnilovko bo težava in bo pridelava hrane še dražja.

https://www.luke.fi/ruokafakta/en/other...

https://ec.europa.eu/eurostat/web/produ...

Pri pesticidih je predvsem težava, da ne obstajajo ločene evidence, koliko se jih porabi v industriji in transportu, zato so podatki izkrivljeni.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Daniel ()

m0LN4r ::

Zakaj bi bilo drazje, ce privarcujes na uporabi biotikov, pesticidov in herbicidov? Saj so pa zgoraj eni govorili, da to zraste brez problema tudi brez tega, samo dobre sorte rabis.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

Daniel ::

Zato, ker za tako pridelavo rabiš izjemno drago mehanizacijo za strojno obdelavo tal (recimo požiganje plevela s plinom) ali ogromno pridnih rok, da bojo pulili plevel, česar pa v Sloveniji ne boš našel, ker jih s ceno končnega proizvoda niti ne moreš plačati. Kar se antibiotikov tiče pa bomo še videli kaj bo prinesel čas, ravno včeraj so mi ponujali neke biološke pripravke z bakterijami ampak nekako dvomim v učinkovitost, pa tudi cena ni ravno sitnica torej tukaj prihranka na strani pridelave ne bo. Čas bo pokazal kam se bo zadeva zasukala.

Tako pač je, v Sloveniji imamo precej stroge standarde in milijon predpisov za vsako malenkost, skupaj s kaznimi, večinoma precej strožje od EU, saj se vsi v raznih uradih bojijo EU komisije kot hudič križa. Zdaj se nam bojda spet obetajo neke tožbe, ker nam na travnikih raste premalo rožic in DOPPS našteje premalo ptičkov. Saj je prav, da se varuje naravo in s svojim delom smo jo ohranili takšno kot je. A sedaj vse skupaj izgleda že nekako tako, kot, da EU iz Slovenije dela velik krajinski park, da se bojo imeli EU veljaki kje sprehajati po lepi naravi, hrano bomo pa uvažali, ker svoje ne bomo imeli.

Me res zanima kakšne standarde pridelave za krompir uporabljajo v Egiptu, da ena ladja krompirja od tam s ceno poruši celoten Slovenski trg in nam Slovenski krompir gnije v zemlji, predvidevam pa, da ravno ne uporabljajo EU standardov... Ista situacijo v južni ameriki, kjer za palmovo olje in sojo izsekavajo kompleten deževni gozd, pa nihče niti z očesom ne trzne, dokler je poceni. Na koncu pa to isto GSO sojo moramo uporabljati tudi pri nas ker je v EU ob takih standardih ne moreš pridelati za takšno ceno, dražje pa si ne moreš privoščiti, ker ti nihče za tvoj proizvod ne ne bo plačal več, če obstaja cenejši iz uvoza...

starfotr ::

Samo neumen kmet ne ve, kako pridelovati brez drage kemije.

https://siol.net/novice/slovenija/kmeti...

m0LN4r ::

Nah vecja razlika je ali ti placas pridne roke iz romunije za 2evra na uro ali pa 8 evrov na uro z malico in potnimi.
To nima veze z standardi, ce na delovni sili lahko vec kot 4x tolko prisparas, pa se bolj produktivni so, kot tisti drazji delavci.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

Daniel ::

@starfotr
Si sploh prebral članek? Kje piše, da dela brez pesticidov?

Citiram:
Mi smo že po letu 2011, ko smo pripeljali orodje, začeli ugotavljati, da bomo lahko kmetovali z zmanjšano uporabo herbicidov in popolnoma brez glifosata.

Sicer pa se tudi sam v konvencionalni obdelavi (torej ne no-till) izogibam uporabi glifosata, kolikor je to le mogoče, uporabljamo ga le še v vinogradu pod vrstami, pa še to ga ne bi, če bi si lahko privoščil ustrezen mulčar (kar ob odkupnih cenah grozdja ne bo v tem stoletju).

Po strniščih ko zraste plevel ga pokosim in v jeseni podorjem, tako dobim obenem tudi nekaj humusa v tla, čeprav od plevela. Ko bojo finance dopuščale pa se bo taka zemljišča predelalo z gruberjem in zadaj vržeš meliorativno redkev, oljno repico ali kaj podobnega kar da dosti listne mase in imaš v jeseni humus, pri redkvi pa še zrahljana tla zaradi globokih korenin.

m0LN4r je izjavil:

Nah vecja razlika je ali ti placas pridne roke iz romunije za 2evra na uro ali pa 8 evrov na uro z malico in potnimi.
To nima veze z standardi, ce na delovni sili lahko vec kot 4x tolko prisparas, pa se bolj produktivni so, kot tisti drazji delavci.


To gre finančno skozi zgolj pri obiranju hmelja, pa morda tudi sadovnjakov in vinogradov pri večjih kleteh. Ostali, razen redkih posameznikov, si tega ne morejo privoščiti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Daniel ()

Daniel ::

Zgoraj sem želel še dodati:
Sicer pa ohranitveno kmetijstvo ni nič slabega razen težav z raznoraznimi boleznimi, ki se pojavljajo na ostankih rastlin, ki ostanejo zgoraj kot pokrov. Je še prostor za izboljšave tudi tukaj. Žal pa je mehanizacija za tak način kmetovanja ravno tako izjemno draga. Ravno zadnjič so nam na predavanjih razkazovali sejalnico za direktno setev... stane samo 80.000 EUR, praktično drobiž kajne..., pa še zmeraj moraš, če seješ v travno rušo potem poškropiti travo, da ti ne preraste koruze.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Daniel ()

m0LN4r ::

To gre finančno skozi zgolj pri obiranju hmelja, pa morda tudi sadovnjakov in vinogradov pri večjih kleteh. Ostali, razen redkih posameznikov, si tega ne morejo privoščiti.
Ja ce gledas iz Slovenske perspektive.

Zdaj pa primerjaj to z mesnico na poljskem, kjer je placa delavca pod 200eur na mesec, meso se pa prodaja v Sloveniji za isto ceno, kot meso Slovenske klavnice, kjer ima delodajalec 4x vec stroska za isto kilo pakiranega mesa. Pa to govorim samo o delovni sili v klavnici, zravn bi pa se lahko tudi potegnil ceno krave od slovenskega srednje velikega kmeta ali spet poljskega vele kmeta, ki ima v stali delavce, ki skrbijo za zval za 8x nizjo placo.

Saj je vsepovsod isto, zakaj sraufajo Hyundai direkt cez mejo pri Nemciji na Ceskem in ne direkt v Nemciji? Sestavne dele pa uvazajo iz se bolj odrocne vzhodne EU, vse dol do Bolgarije in Romunije? Ne pa npr. iz Belgije.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

hamez66 ::

Minimalna plača delavca na Poljskem ni pod 200 eur, tako da ni treba nabijat, kot očitno počneš že celo temo.

Minimum wage in Poland @ Wikipedia

Nabijate tja v 3 dni, pa ne poznate osnov in potem telovadite z nekimi nenormalnimi številkami. Aha, pa poljski kmet ima 8x nižjo plačo od slovenskega. Ja waw.

Daniel ::

m0LN4r je izjavil:

To gre finančno skozi zgolj pri obiranju hmelja, pa morda tudi sadovnjakov in vinogradov pri večjih kleteh. Ostali, razen redkih posameznikov, si tega ne morejo privoščiti.
Ja ce gledas iz Slovenske perspektive.

Zdaj pa primerjaj to z mesnico na poljskem, kjer je placa delavca pod 200eur na mesec, meso se pa prodaja v Sloveniji za isto ceno, kot meso Slovenske klavnice, kjer ima delodajalec 4x vec stroska za isto kilo pakiranega mesa. Pa to govorim samo o delovni sili v klavnici, zravn bi pa se lahko tudi potegnil ceno krave od slovenskega srednje velikega kmeta ali spet poljskega vele kmeta, ki ima v stali delavce, ki skrbijo za zval za 8x nizjo placo.

Saj je vsepovsod isto, zakaj sraufajo Hyundai direkt cez mejo pri Nemciji na Ceskem in ne direkt v Nemciji? Sestavne dele pa uvazajo iz se bolj odrocne vzhodne EU, vse dol do Bolgarije in Romunije? Ne pa npr. iz Belgije.



Saj mi je poznano delovanje sistema in približno tako je kot si opisal. Kot mi je poznano tudi to, da mi s svojimi vrtički ne moremo nikakor biti konkurenčni Poljakom, Čehom, Romunom, Ukrajincem, Madžarom,... Ki imajo njive večje kot je pri nas več občin skupaj. Poslednično je tudi cena pridelave/ha drastično nižja, kot če imaš kup malih parcel, vmes pa še mejice, metuljčke, ptičke,... Ampak kam nas vse to dolgoročno vodi? Bomo kot država prehransko popolnoma odvisni od uvoza? Če slučajno pride do kakšne vojne v naslednjem stoletju nas sploh ne bo treba napadati, samo meje zaprejo za uvoz, pa je narod v enem tednu na kolenih, ker svoje pridelave ne bomo več imeli.
Finančno situacijo in splošno stanje slovenskega kmetijstva dovolj zgovorno ponazarja dejstvo, da nam vsak dan propadejo 3 kmetije, in da se vsakih nekaj mesecev odpre kakšna nova trgovina ali trgovski center.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Daniel ()

m0LN4r ::

Moja soseda sta Poljaka, poznam njegovo celotno druzino, tudi tisti del, ki se zivi na poljskem. Poznam realno situacijo, wikipedia je pa lepa na papirju.

Lahko se pa tudi zapeljes prek madzarske meje, podobna situacija. Njive ob meji so v lasti Avstrijskih velekmetov, na njih pa delajo madzari, ampak ne za avstrijsko placo.
Avstrijski lastnik je pa prakticno bogatas, njegovi delavci pa revezi. V povprecju so pa oboji dobro placani.

Finančno situacijo in splošno stanje slovenskega kmetijstva dovolj zgovorno ponazarja dejstvo, da nam vsak dan propadejo 3 kmetije, in da se vsakih nekaj mesecev odpre kakšna nova trgovina ali trgovski center.
To ne morem komentirati, ker v nasi vasi je tudi propadlo nekaj kmetij, ampak jaz temu ne bi glih rekel kmetije. Odvisno v kaksnem merilu se pogovarjamo.

Nedolgo nazaj, ce si imel 2HA zemlje in tri krave in enga bika, si bil kmet. V danasnjih casih in merilih to ni kmet, to je hobby. Trenutno sta v okolici moje rodne vasi, samo dva katerima bi jaz dal naziv kmet, ker se s tem res ukvarjata od jutra do sutra.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: m0LN4r ()

Utk ::

Niti pri nas se dobre njive ne zaraščajo. Njivo na ravnem prodaš v minuti, jo takoj kupi sosed kmet. Tam, kjer se ne splača njemu delat, se pa pač ne splača, bog pomagaj.

m0LN4r ::

Ki imajo njive večje kot je pri nas več občin skupaj. Poslednično je tudi cena pridelave/ha drastično nižja, kot če imaš kup malih parcel, vmes pa še mejice, metuljčke, ptičke,... Ampak kam nas vse to dolgoročno vodi? Bomo kot država prehransko popolnoma odvisni od uvoza?
Saj komasacija je bila dobra pot, le tisti trdi mali kmeti, ki se svojih 1-2HA zemlje prevec oklepajo, nocejo prodati, v najem pa za nizko ceno tudi nebi dali. Pustijo, da al propada ali pa jamrajo, da se ne splaca.

Z optimizacijo se dalec pride. Poznam enga, ki je tukaj v okolici zacel skrbeti za zemlje starih ljudi, katerih nasledniki so prakticno opustili kmetijstvo ali pa nimajo potomcev vec. Danes skrbi za malo vec kot 100HA zemlje v najemu, ki niti ni njegove iz ca. 4 vaseh skupaj.

Je dosti lepse videti na bregu eno lepo veliko njivo koruze, kot pred 30 leti, ko je blo na istem mestu 50 njiv in to taksnih, da so ble nekatere ozje, kot od kombanja kosa.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

starfotr ::

Samooskrba pada iz leta v leto, saj je vse manj obdelane zemlje.

@starfotr
Si sploh prebral članek? Kje piše, da dela brez pesticidov?


Mi smo že po letu 2011, ko smo pripeljali orodje, začeli ugotavljati, da bomo lahko kmetovali z zmanjšano uporabo herbicidov in popolnoma brez glifosata.


Kaj ti naj sploh odgovorim, saj si si že sam odgovoril. Uporaba kemije in mehanizacije je draga. In če jo zmanjšaš in obtem imaš enak pridelek na enoto površine, je to profit za kmeta. Ni pa profit za kemijsko in petro industrijo.

In v bistvu slovenski pridelki niti niso dragi, glede na to da imamo višji standard (boljše plače) kmetov, kot tisti v tujini. Če to primerjamo s pridelki, ki so obrani v Španiji, kjer črnci delajo zastonj obenem pa bivajo v polivinl bivališčih, je tista hrana neverjetno draga.

m0LN4r ::

Saj smo mi tudi hotli zravn nase parcele dokupiti zapuscen sadovnjak, pa se lahko jebes. Deda je umrl, parcelo si delijo stirje bratje in ena sestra, vecina jih je v tujini, za enga sploh ne vejo kje je in tisti delez, ki pripada sestri meji direkt na naso parcelo, ta pa noce prodati, ker je trda in zabita francozinja in sanja, da bo njena vnukinja nekega dne prisla sem v to vas in tu zidala. ITAK. No in tako je ta parcela zapuscena ze odkar se jaz spomnim od vrtca.
Taksnih primerov in parcel, je se na tisoce prinas.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

starfotr ::

Obdeluješ in koristiš. Čez 20 let je pa tvoje. Dobra vera in te fore.

m0LN4r ::

So se boljsi primeri, kjer so stari stari na vasi sparali parcele, da bo vnukinja nekega dne tam ziher zidala. Zdaj pa je prisla kruta realnost in je mladina odsla iz vasi v mesto.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

Daniel ::

m0LN4r je izjavil:

Ki imajo njive večje kot je pri nas več občin skupaj. Poslednično je tudi cena pridelave/ha drastično nižja, kot če imaš kup malih parcel, vmes pa še mejice, metuljčke, ptičke,... Ampak kam nas vse to dolgoročno vodi? Bomo kot država prehransko popolnoma odvisni od uvoza?
Saj komasacija je bila dobra pot, le tisti trdi mali kmeti, ki se svojih 1-2HA zemlje prevec oklepajo, nocejo prodati, v najem pa za nizko ceno tudi nebi dali. Pustijo, da al propada ali pa jamrajo, da se ne splaca.

Z optimizacijo se dalec pride. Poznam enga, ki je tukaj v okolici zacel skrbeti za zemlje starih ljudi, katerih nasledniki so prakticno opustili kmetijstvo ali pa nimajo potomcev vec. Danes skrbi za malo vec kot 100HA zemlje v najemu, ki niti ni njegove iz ca. 4 vaseh skupaj.

Je dosti lepse videti na bregu eno lepo veliko njivo koruze, kot pred 30 leti, ko je blo na istem mestu 50 njiv in to taksnih, da so ble nekatere ozje, kot od kombanja kosa.


Težava tega je, da se pri nas vsi skregajo, ko se gre za komasacijo, cela kmetijska politika je namesto v komasacije in zmanjševanje stroškov usmerjena v zmeraj nove predpise in zahteve, poudarek pa je na ptičkih in metuljčkih namesto na prehranski varnosti (čeprav tudi ptičke in metuljče rabimo, vendar ne za vsako ceno in na vsakih nekaj metrov njiv). Druga težava pa je, da je Slovenija izjemno hribovita in ta njiva koruze na hribu, ki si jo videl je vprašanje kako dolgo bo še tam, večina površin v hribu pa so tako travinje, ki ga je treba kositi, če nočeš, da vse preraste v grmovje. Tudi v naši občini nas je večjih kmetov zgolj enih par, nekateri biseri, ki so sicer lastniki zemlje pa hočejo zraven najemnine še kompletne subvencije, ker pa tega nihče ne more dati pa pač na njivi raste trava, ki jo 2x na leto zmulči in pokasira od države subvencijo. Ni protizakonito, o smiselnosti takšnega početja pa bi lahko vrgli dolgo debato.

Daniel ::

starfotr je izjavil:

Samooskrba pada iz leta v leto, saj je vse manj obdelane zemlje.

@starfotr
Si sploh prebral članek? Kje piše, da dela brez pesticidov?


Mi smo že po letu 2011, ko smo pripeljali orodje, začeli ugotavljati, da bomo lahko kmetovali z zmanjšano uporabo herbicidov in popolnoma brez glifosata.


Kaj ti naj sploh odgovorim, saj si si že sam odgovoril. Uporaba kemije in mehanizacije je draga. In če jo zmanjšaš in obtem imaš enak pridelek na enoto površine, je to profit za kmeta. Ni pa profit za kemijsko in petro industrijo.

In v bistvu slovenski pridelki niti niso dragi, glede na to da imamo višji standard (boljše plače) kmetov, kot tisti v tujini. Če to primerjamo s pridelki, ki so obrani v Španiji, kjer črnci delajo zastonj obenem pa bivajo v polivinl bivališčih, je tista hrana neverjetno draga.


Za slovenskega trgovca so slovenski pridelki še zmeraj predragi, saj premalo zasluži na razliki, zato raje uvozi iz Poljske, Egipta, Španije itd... Takšen sistem pač imamo, prosti trg, predpisi pa zelo različni, da GSO sploh ne omenjam.

Uporabe mehanizacije ne zmanjšaš ampak jo menjaš za drugo, ki ravno tako precej stane, zato si kompletne menjave sistema ne more privoščiti veliko kmetovalcev. O tem kakšni so pridelki, pa ne morem soditi, ker s tem nimam izkušenj, vem le to kolikor sem slišal od drugih, da so pač tudi določene težave o katerih pa se v takšnih prispevkih ne razpravlja.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Daniel ()

Daniel ::

m0LN4r je izjavil:

Saj smo mi tudi hotli zravn nase parcele dokupiti zapuscen sadovnjak, pa se lahko jebes. Deda je umrl, parcelo si delijo stirje bratje in ena sestra, vecina jih je v tujini, za enga sploh ne vejo kje je in tisti delez, ki pripada sestri meji direkt na naso parcelo, ta pa noce prodati, ker je trda in zabita francozinja in sanja, da bo njena vnukinja nekega dne prisla sem v to vas in tu zidala. ITAK. No in tako je ta parcela zapuscena ze odkar se jaz spomnim od vrtca.
Taksnih primerov in parcel, je se na tisoce prinas.


Seveda jih je, ampak na teh parcelah enostavno nič ne moreš, tudi ne moreš razlastiti človeka zaradi zanemarjanja zemljišča.

Daniel ::

Ravno zadnjič smo na predstavitvi nove SKP poslušali, kako bo treba živinorejo iz ravnic umakniti v hribe in ravnice uporabiti za pridelavo zelenjave, obenem pa nam že sedaj zelenjava gnije na njivah, ker je trgovci nočejo odkupiti, saj je predraga... In ob takih idejah odločevalcev se upravičeno vprašaš, kam je šla pamet...

m0LN4r ::

Lepo si napisal, se strinjam, ampak jamranje ne bo pomagalo. Tejle problemi so znani ze od 90ih, pa se danes se pogovarja in "protestira" o smiselnosti optimizacije. O subvencijah pa res rajsi nebi, kot si rekel, je prelahko izkoriscati zadevo.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

Utk ::

Daniel je izjavil:

Ravno zadnjič smo na predstavitvi nove SKP poslušali, kako bo treba živinorejo iz ravnic umakniti v hribe in ravnice uporabiti za pridelavo zelenjave, obenem pa nam že sedaj zelenjava gnije na njivah, ker je trgovci nočejo odkupiti, saj je predraga... In ob takih idejah odločevalcev se upravičeno vprašaš, kam je šla pamet...

Če je bi bilo več, bi morda bila cenejša. Z manj sigurno ne bo cenejša.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Utk ()

Daniel ::

Pridelava 1KG česarkoli ne bo za kmeta ob standardih in predpisih, ki se zahtevajo v Sloveniji nikoli cenejša, bi pa bila zaradi velike ponudbe cenejša za trgovca.

Tukaj lahko dodamo tudi še kakšno v EU sprejeto in kasneje ukinjeno bedarijo, kot je bila direktiva o ukrivljenosti kumar.

Kar bi nas spet vrnilo v situacijo v kateri smo že sedaj, da se zaradi prenizke odkupne cene v Sloveniji marsičesa enostavno ne izplača več pridelovati, saj z vsakim letom samo povečuješ izgubo. Praktično se vrtimo v krog, uničujemo primarno proizvodnjo, trgovci in industrija pa se izgovarjajo eni na druge in politiko ter kujejo dobičke.

Tukaj bi lahko omenili, tudi proizvajalce mehanizacije, ki se podraži vsakih nekaj mesecev in praktično zmeraj zato, ker se je podražilo železo, nekaj pa tudi zaradi povečanih stroškov dela. In tako se je marsikateri stroj v zadnjih 20 letih podražil za faktor 2, prihodki na kmetijah pa so še zmeraj enaki, kot so bili 20 let nazaj.

https://www.zurnal24.si/slovenija/kumar...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Daniel ()

m0LN4r ::

Ni glih tko. Ni vseeno, ce z traktorjem za xxx.xxx evrov obdelujes 30HA ali 300HA. Kolicinski popusti se dobijo tudi na gnojilo in vse zivo.
Vecja kolicina pomeni tudi vecjo varnost pred nepredvidenim vremenom in dolocenim kolicino izgube pridelka, delno tudi vecjo odpornost in se ti ne pozna tako zelo, ce zaradi slabega vremena imas malo manj pridelka.
Ce pa imas v startu ze malo pa se pozna vsaka kila/tona pridelka.

Mas pajace, ki imajo sorazmerno velike traktorje, pa ogromno goriva potrosijo z voznjo od ene njive do druge, ker so razmetane po celi obcini.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

m0LN4r ::

PS: Pri bivsi zadrugi, ki je ni vec, se je nekoc zmenilo par kmetov, zbralo skupaj denar in slo po gnojilo z ta velkimi prikolicami, pa tudi ce je bilo potrebno iz prekmurja do ptuja. Pa se je nabavlo za skoraj pol manjso ceno. Mi smo tut bli zravn, sva z ocetom nabavla gnojilo za ca. 3 leta, tako da smo traktor iz kozolca postavili na dez, ker ni bilo prostora za vse vrece.

Probaj ti danes organizirati taksno akcijo, da nevem 10 kmetov vsede skupaj in si nekaj skupaj nabavi.

Enako je pri mehanizaciji, imamo nekaj vecje mehanizacije, ki so neobicajne za mini kmete, ampak si to mehanizacijo delimo stiri mini kmetje.
Vecji stroj pomeni, da si hitreje koncal, boljse obdelal, ne rabis pa sam kupit celotnega stroja.

Oz. vcasih se tudi dela skupinsko. Moj oce gre orat, vse njive, takoj za njim gre stric z drugim strojem, njegov brat pa sejat itn. Pa je skupinsko opravljeno 1,2,3 in to nase in njihove njive v enem susu.

Kdor se pa kot mini kmet sam zajebava, pa good luck. Pol lahko res cele dneve polek sluzbe prebijes tudi na malih njivah.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

Shegevara ::


Tukaj lahko dodamo tudi še kakšno v EU sprejeto in kasneje ukinjeno bedarijo, kot je bila direktiva o ukrivljenosti kumar.


prodaje sadja in zelenjave niso nikoli regulirali glede na ukrivljenost. Kar se je reguliralo je le to, da ekstra zavita kumara ni šla v super klaso ampak v klaso A oziroma klaso B.

49106 ::

Oksimoron. Kaj pa je tisto v drugi povedi, če ni regulacije prodaje.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: 49106 ()

Shegevara ::

49106 je izjavil:

Oksimoron. Kaj pa je tisto v drugi povedi, če ni regulacije prodaje.


Tisto v drugi povedi je regulacija klasifikacije, ne regulacija prodaje.

Ti si ukrivljeno sadje vedno lahko prodal, samo če si ga dodatno želel še klasificirati kot "top shit" je moral ustrezati nekaterim regulativam.

49106 ::

Ampak prodaja je s tem regulirana ali ne?

P.S. Kako ukrivljensot sploh vpliva na kvaliteto sadja?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: 49106 ()

Shegevara ::

49106 je izjavil:

Ampak prodaja je s tem regulirana ali ne?


Običajna prodaja ne. Samo kategorizacija. Če nisi kategoriziral, to ni tvoje prodaje nič reguliralo

49106 je izjavil:



P.S. Kako ukrivljensot sploh vpliva na kvaliteto sadja?


Ne. Je stvar okusa kupcev in koliko so prpravljeni za neko vizualno podobo doplačati. Tako kot popraskane lubenice niso nič manj kvalitetne ampak bo lepo ohranjene trgovec lažje prodal za višjo ceno.

Zgodovina sprememb…

Daniel ::

m0LN4r je izjavil:

Ni glih tko. Ni vseeno, ce z traktorjem za xxx.xxx evrov obdelujes 30HA ali 300HA. Kolicinski popusti se dobijo tudi na gnojilo in vse zivo.
Vecja kolicina pomeni tudi vecjo varnost pred nepredvidenim vremenom in dolocenim kolicino izgube pridelka, delno tudi vecjo odpornost in se ti ne pozna tako zelo, ce zaradi slabega vremena imas malo manj pridelka.
Ce pa imas v startu ze malo pa se pozna vsaka kila/tona pridelka.

Mas pajace, ki imajo sorazmerno velike traktorje, pa ogromno goriva potrosijo z voznjo od ene njive do druge, ker so razmetane po celi obcini.


Mišljeno je bilo za pridelavo zelenjave. Le te pa posamezna kmetija ne more pridelovati niti na 30ha, kaj šele na 300. Pri poljščinah je situacija seveda logična. Jaz sam predvidevam, da imam zaradi razparceliranosti (41 gerkov na 27ha) vsaj za 1/3 višje stroške z razvažanjem med parcelami kot nekdo, ki ima isto količino zemlje morda v eni ali treh parcelah. Ampak to je težava zemljiške politike države, ki je kakršna pač je. Čimveč parcelic, da je vse čimbolj pestro. Cena m2 zemlje, če se kaj prodaja zraven tvoje parcele pa je pri nas med 2 in 2,5 eur, daleč čez mojo mejo dobrega okusa, tako, da tudi težko sam delaš neke zložbe kmetijskih zemljišč v večje parcele.

Okrog količinskih popustov na gnojilo mi je situacija poznana vendar vseeno ne bo tako kot si zapisal. Mi nabavljamo količinsko preko MZP in dobivamo skorajda najnižje cene v Sloveniji, kolikor sem primerjal so razlike s posamezniki, ki vzamejo več direktno pri uvozniku v rangu nekaj procentov, dočim je na splošni zadrugi cena morda 10% do 20% višja, nikakor pa ne za polovico. Na količino repromateriala potem 1x na leto dobimo še dobropis v višini popusta kolikor ga je zadruga dobila glede na naročeno skupno količino.

Pri mehanizaciji je podobna situacija, sicer sem 1x predlagal bližnjemu kmetu, da bi morda kakšen stroj lahko skupaj nabavili, vendar ni bilo interesa. Pa še ta bi moral biti za obdelavo zemlje, saj za seneno linijo zaradi nepredvidljivosti vremena, majhnih parcel in precej ozkega časa spravila rabiš lastne stroje. To v Nemčiji in drugje na zahodu vse gre preko strojnih krožkov, ampak tam so parcele kot tukaj celotne kmetije, kar drastično skrajša čas spravila, posledično lahko več kmetov lažje uporablja storitve spravila, ne potrebuje svojih strojev in ima s tem manjše stroške.

Potem je pa tukaj še naš ljubljeni zadružni sistem, kjer morajo vsak mesec iz kmetijstva dobiti denarja za 2.559 plač (podatek iz leta 2016), pa vse tudi niso minimalne. Volje za spremembe pa seveda niti iz strani teh sistemov ni, saj bo potem ogromno ljudi končalo na borzi. V Sloveniji rabimo zgolj ene par specializiranih zadrug po posameznih panogah z morda 5 - 7 zaposlenimi ter morda še kakšno, ki bi imela čez trgovino, ampak brez poslovalnic na vsakem vogalu. Tako bi se znesek denarja, ki bi ostal kmetom precej povišal, ampak vprašanje, če bo moja generacija doživela to spremembo sistema. Tako pa naprimer samo za plače direktorja posamezne zadruge gredo 4 biki na mesec, pa je zgolj direktorjev zadrug 62 (2016). Takšne specializirane zadruge bi tudi imele dosti večjo pogajalsko moč proti trgovinskemu sistemu in industriji, kot pa jih ima 62 manjših, kjer vsake vleče na svoj konec.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Daniel ()

m0LN4r ::

Ja moj primer je bil glih se iz 199x casov, vidim da se prakticno nic ni dosti spremenilo na boljse, celo ljudje manj sodelujejo kot nekoc. Ponekod se splaca po sleper gnojila na madzarsko, za hrvasko pa vec nebi vedel kaksne so cene dandanes.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

Daniel ::

Ti bom citiral še izjavo tedna iz Kmečkega glasa, ki mi sicer ni najbolj pri srcu, ker je trobilo zadružne zveze...

Anja Pignar iz Zamušanov, o pridelavi ptujskega luka z zaščiteno geografsko označbo: Noben certifikat nič več ne pomaga, trgovec gleda le na to, da bo pridelek dobil po najnižji ceni, pridelovalci pa imamo vedno višje stroške.

Sicer pa se je EU samo ustrelila v koleno, ko so Rusiji dali embargo na uvoz hrane iz EU. Rusi so potem izjemno finančno podprli razvoj velikih gospodarstev, rezultat pa je, da je sedaj Rusija praktično prehransko popolnoma neodvisna, mi pa imamo viške hrane, ki je ni moč nikamor plasirati, zato naši trgovci in predelovalci z veseljem pograbijo viške iz EU, jih malo kemično obdelajo in prodajo kot Slovenski proizvod najvišje kakovosti po enaki ceni kot bi prodali pristne Slovenske proizvode, le da pri teh lahko zaslužijo dosti več... kmetje pa medtem krpamo konec s koncem.



Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Daniel ()

spegli ::

Če imam na izbiro, vedno izberem slo.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Lokalna hrana v času korone (in drugih neželenih dogodkov)

Oddelek: Problemi človeštva
394075 (2175) hr_natakar
»

Podpiranje slovenskih proizvodov (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
9714800 (4941) FireSnake
»

Vremenske nevsecnosti in lastniki gozdov (in drugi) (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Problemi človeštva
28335115 (29935) louser

Več podobnih tem