Stvarna napaka in dokazovaje napake

O stvari napaki sem si prebral tukaj:
https://vemvec.si/index.php/stvarna-nap...

Omenjeno je, da je potrebno dokazati obstoj napake, kako ti naredim kot kupec ali kot prodajalec?

@kloko: ne zavajaj. Prve pol leta od nakupa je dokazovanje stvarne napake na prodajalcu, naslednjih 18 mesecev pa na kupcu. Tržni inšpektorat bo ukrepal, samo če je napaka v postopku (torej da mine 8 dni časa (al kolikor že je čas), kar je od vloge, če obravnava kot garancijo,...)

Če prodajalec reče, da stvarna napaka ne obstaja greš lahko samo na sodišče.

z veseljem se naučim kaj novega, če uspeš tvoje trditve podpreti s citiranjem zakonov.

do takrat bom pa verjel da velja ZvPot:

37.b člen

Prodajalec ne odgovarja za stvarne napake na blagu, ki se pokažejo potem, ko mineta dve leti, odkar je bila stvar izročena.

Če je predmet pogodbe med prodajalcem in potrošnikom rabljena stvar, ne odgovarja prodajalec za stvarne napake na blagu, ki se pokažejo potem, ko mine leto dni, odkar je bila stvar izročena.

Šteje se, da je napaka na stvari obstajala že v času izročitve, če se pojavi v roku šest mesecev od izročitve.

kloko je 28. apr 2020 ob 19:38 izjavil:

@šernk, nič od tega, kar si napisal, ne drži.

L.p., Kloko

Drži prav vse kar je napisal!!

Dodajam še to da good luck z dokazovanjem stvarnih napak na sodišču. Za posamezne stvari je dobiti primernega "strokovnjaka" praktično nemogoče.

Sodnega izvedenca dobiti za preproste tehnicne okvare na elektroniki (dslr) je prakticno nemogoce. Sem bil pripravljen placati, klical kar nekaj njih, nihce ni nic vedel kako in kaj, sprasevali oni mene kaj naj bi napisali, ugotovili itd.

Nihce ni bil pripravljen pregledati naprave in podati ugotovitve.
Toliko o moznosti dokazovanja, ce servis rece, da ni stvarna napaka.

Šernk je napisal vse pravilno, ne sirite krive vere..

Fora stvarne napake je le čas ugotovitve. Do 6 mesecev je dokazovanje neobstoja napake na prodajalcu, po 6 mesecih pa mora kupec dokazovati stvarno napako. Ko ti uveljavljaš stvarno napako pri prodajalcu, le ta pošlje stvar na servis in oni podajo mnenje po katerem se prodajalec odloči, ali odobri stvarno napako. Če ti jo zavrne z nekim utemeljenim razlogom(brez utemeljenega razloga lahko faše kazen inšpektorja), bo treba na sodišče, kjer bo moral prodajalec dokazati neobstoj stvarne napake (težko, če je kaj narobe).

Prvih šest mesecev je pomembno zato, ker se takrat šteje, da je napaka, ki se je pojavila bila tam že ob prodaji. Torej, če se nekaj pokvari dva meseca potem, ko si kupil to pomeni, da ti je prodajalec stvar že prodal pokvarjeno. Taka napaka je avtomatično stvarna. Kasneje pa je na prodajalcu, da dokaže da je napaka, ki se je pojavila stvarna.

Stvarne so namreč sledeče napake:
če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali za promet;
če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana;
če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane;
če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.

in po šestih mesecih je na kupcu, da dokaže da napaka sodi v zgornji okvir, medtem ko se prvih šest mesecev avtomatično šteje da je bil izdelek imel napako že ob prodaji (taka napaka je avtomatično stvarna) potem pa je na kupcu, da dokaže da je izdelek napako imel ob prodaji (torej prirojeno napako, ki se je pokazala čez čas) in da ne gre zgolj za okvaro (kar pokriva garancija).

ZPS ima na to temo kar dober FAQ: https://www.zps.si/index.php/nasveti-in... kjer je razlika glede vzroka in časa nastanka okvare korektno razložena.

Kaj pa pravi ZvPot o načinu dokazovanja stvarne napake?

Popolnoma nič, kot je tudi edino pravilno. Morebiten spor glede stvarne napake je stvar obligacijskega prava. Oziroma poenostavljeno rečeno gre za civilno tožbo, ki je oblika pravdnega postopka in se izvaja v skladu z Zakonom o pravdnem postopku. Ta dopušča tako toženemu kakor tožečemu da sodišču predloži dokaze, sodnik pa je tisti, ki te dokaze presoja in odloča katere sprejme in na njih opre odločitev. V kolikor sodišče presodi lahko odredi tudi sodnega izvedenca, da poda svoje stališče.

Kdo je sedaj tisti, ki je kvalificiran, da poda mnenje?

Mnenje lahko poda kdorkoli, tudi vedeževalka. Na sodišču je da presodi verodostojnost predloženega mnenja, oziroma lahko za pridobitev mnenja angažira uradnega sodnega izvedenca.

Fantje, sem trikrat uspešno uveljavljal stvarno napako, pred tem sem se pa trikrat učil na svojih napakah in so me zavrnili. Kloko ima prav, vsi ostali pa ne.

Opiranje na lastne izkušnje, še posebej glede na to, da zadeva niti blizu sodišča ali vsaj tržnega inšpektorata ni prišla je precej zavajajoče, da ne rečem neumno. Pogoste se namreč da zadeve rešit z trgovcem preden dejansko pride do presoje. In trgovci, tako kot kupci področje poznajo bolj na pol. Kar v praksi pomeni, da včasih dovolj tečen in vsaj malo pravno podkovan kupec lahko izsili ugodno rešitev, ker se prodajalcu ne da ukvarjat z morebitnim sodnim/inspekcijskim postopomo. In seveda obratno. Tudi sam sem že uveljavljal stvarno napako na izdelku starejšem od pol leta, pa je prodajalec tako zahtevo priznal (ima vso pravico do tega), pa to niti pod razno ne pomeni, da bi na sodišču avtomatično uspel, če bi se prodajalec odločil zavrnit zahtevek.

Seveda pa so trgovci zelo nejevoljni in nekooperativni, ker gre stvarna napaka iz njihovega žepa, strošek garancije pa uveljavlja servis pri izdelovalcu.

Tole je povsem neresnično in zgrešeno. Zakon v tem kontekstu na nobeni točki ne ureja razmerji med proizvajalcem, servisom in trgovino, ter njihove medsebojne odgovornosti.

Tržni inšpektorat bo ukrepal, samo če je napaka v postopku (torej da mine 8 dni časa (al kolikor že je čas), kar je od vloge, če obravnava kot garancijo,...)

Tržni inšpektorat sicer nima pristojnosti, da bi prisilil prodajalca v priznanje stvarne napaka ali izpolnitev obveznosti, lahko pa v očitnih primerih veže globo na rešitev stvarne napake. To je recimo pogosto predvsem v primerih, ko se napaka pojavi v prvih šestih mesecih, pa jo prodajalec kljub temu zavrača. Nima pa inšpektor pristojnosti, da bi presojal o konkretni napaki.