Enotni sistem obveščanja? Reševalci 30 minut za nekaj km

Ob nedavnem grozljivem dogodku se je izkazal še en problem zdravstva. Kaj si mislite, 30 minut od klica iz Ljubljane do Grosuplja. Vzrok v deficitu reševalnih enot? Jaz mislim, da je težava še v nečem drugem:

Pokazala se je še ena slabost, ki me morda malo bolj zanima in bi ji namenil to temo. To je enotni sistem komunikacije in obveščanja, ki med reševalnimi službami ne deluje.
Po mojem mnenju je osnova za delovanje tako pomembnih služb komunikacija med ReCO (center za obveščanje, ki sprejema klice 112) in reševalnimi enotami, zdravstvenimi domovi (tudi zdravniki kdaj pomagajo pri intervencijah), prostovoljnimi in poklicnimi gasilci, helikopterska pomoč itd. Koordinator bi moral biti ReCO, ki bi moral za svoje območje natančno vedeti:
- kje se nahaja posamezna reševalna, helikopterska ali gasilska enota, seveda tudi v kakšnem obsegu lahko pomaga itd. (to verjetno vedo)
- kaj se dogaja na samem kraju intervencije (zelo pomembno), dvomim da ReCO sproti dobiva info
- kdaj je intervencija zaključena in je enota prosta itd.

Nisem prepričan, da to vse funkcionira tako, kot bi se moralo. V dotičnem primeru je bil v osnovi aktiviran zdravnik iz Grosupljega, ReCO ob njegovem posredovanju verjetno sploh ni vedel, kaj se na kraju dogaja, verjetno so bili šele naknadno obveščeni bog si ga ve od koga (morda naknadno od zdravnika), da se potrebuje še reševalno enoto. Zdravnik morda v osnovi sploh ni vedel, ali je reševalna enota aktivirana itd. Možnosti je veliko, kaže pa se vzorec pomanjkanja komunikacije.

Če bi službe, ki so v nekem trenutku skupaj na kraju: npr. prometna nesreča, dotični primer, uporabljale isti sistem zveze in hkrati isto radijsko frekvenco delovanja, potem bi se lahko ReCO in oni sami na kraju aktivno vključevali v pogovor. Seveda bo kdo rekel, da se na intervenciji ne pogovarja, ampak rešuje, in se povsem strinjam, vendar imamo zato na kraju zmeraj vodjo intervencije;
PRIMER pomanjkanja komunikacije, ker vem da ste tudi med nami gasilci: prostovoljni gasilci javijo na ReCO samo izvoz, prihod na kraj in to je to. Navadno na 112 ali pa preko aplikacije vpišejo zaključno poročilo. Je to res dovolj?

In kako imam na koncu rešeno komunikacijo reševalnih služb v slovenskem reševalnem prostoru:
- zdravstveni domovi zelo različno, eni gsm, eni nič, dvomim da kaj veliko delajo na sami intervenciji z ReCO
- reševalne postaje imajo nekateri gsm-e, nekateri ukv, nekateri nič...
- prostovoljci komunicirajo najnujneje z ReCO, ostalo pa interno, če.
- poklicni ne vem kaj uporabljajo

Sistem je dobro nastavljen s tako imenovanim ZARE+ omrežjem, ki pa se ga ne implementira. Gre za digitalni sistem. Z mobilnimi radijskimi terminali (walkie talkie) lahko ReCO ustvarja posamezne skupne pogovore, obveščanja, alarmiranja (pagerji so edina stvar, ki jo implementirajo s PGD-ji) itd. Vse kar je, je to, da se bi moralo vse enote opremiti s temi terminali v avtomobile in v prenosne postaje, jih izobraziti in narediti nek "vzorec" kako peljati komunikacijo od klica do konca intervencije. V primeru digitalnega kolapsa pa ostanejo še vedno analogni sistem preko ZARE omrežja. Slovenija je s tem omrežjem repetitorsko pokrita več kot 95%, tako da ne vidim velike težave.

Policija, vojska, DARS, redarji itd. imajo sistem pogojno dobro rešeno s sistemom TETRA, ki žal nima tako dobre pokritosti, omogoča pa vse kar omogoča zareplus in pa kriptiran zvok za voljo varnosti.

Kakšno je vaše mnenje? Verjetno ste med nami tudi gasilci, reševalci in podobni z izkušnjami.

hipertija je 24. jan 2020 ob 11:06 izjavil:

Ob nedavnem grozljivem dogodku se je izkazal še en problem zdravstva. Kaj si mislite, 30 minut od klica iz Ljubljane do Grosuplja.

ZD Grosuplje ima svojo urgenco, ki je bila verjetno zasedena. Praviloma se odzovejo bistveno prej, do težav pride ko imajo več intervencij naenkrat. Od Ljubljane do Grosuplja ni "nekaj kilometrov", od UKC (kjer se urgenca nahaja) do Grosuplja je dobrih 20 minut vožnje. Rešilec namreč ne začne pri tabli "Ljubljana" kot se običajno meri razdalja v teh primerih. Rešilec gre sicer lahko hitreje kot, ampak dejansko je bilo zakasnitve tu nekje 15 minut, več ne. To je verjetno neučinkovitost dvojnega sistema dispečerjev in lokalnih klicev, ki jo je potrebno odpraviti.

Še to velja samo v primeru, da v tistem trenutku urgentna služba v Ljubljani ni bila polno zasedena.

Ta filmček pogledaš, pa ti je vse jasno: