Napotitev vojske brez formalne napovedi vojne?

Danes obstajajo primeri, da države kar tako na tuje ozemlje pošljejo vojake in to tudi v primeru, ko gostitelji tega niso formalno zaprosili.
Razumem postavitev vojaških baz in urjenje in medsebojne vojaške projekte, ki so (vsaj na papirju) produkt dvostranega dogovora med državo gostiteljico in državo, ki to organizira.
Ampak kaj pa vojaška posredovanja v premerih, kjer vlada države gostiteljice tega ne odobrava? Kaj daje pravico neki državi ali nad-državni organizaciji, da krši suverenost neke države in tja meni nič tebi nič napoti svoje vojake, češ »bomo pa mi vzpostavili red, če ga vi nočete«.
Kateri je torej tisti sporazum ali pa mednarodno pravo, ki državam to omogoča brez, da bi okupirani državi pred tem formalno napovedali vojno?

Ni več tega nam na očeh, ker smo v neopostmoderni. Proxy vojne tečejo koliko, zadnjih 30-40 let? Eno (balkansko) smo občutili tudi sami, drugih pa niti ne več.
Vojska se napotuje od močnejšega (po ekonomiji, po vojaški moči, po tehnolgoji, po obveščelavskih podatckih ipd) k šibkejšemu, in ta vojska potem drži razmere dokler se ne vzpostavi civilna oblast po volji in želji močnejšega (odgovor na tvoj "bomo vzpostavili red tudi če ga vi nočete).
Orgazanizacije (ozn, vs ozn, nato ...) služijo ne za legalno pač pa za medijsko, legitimno pokrtije, se pravi resnica teh organizacij in njihovih podpornikov je bolj resnična od "fabricirane" resnice njihovega nasprotnika. Klasična propagandna vojna. Potem imaš še post vojne organizacije (icty -- ki ga američani ne prizanavajo!), da potrdijo to resničnost (resnico) in upravičijo posredovanje, za situacijo pa okrivijo poraženca v vojni ali pa nobenega. Navadno pa vojna toliko časa traja, da je območje čisto opustošeno demografsko, ekonomsko in kulutrno da sploh ni mogoče več živeti tam.

Američani so izumili "preemptive strike" kot obrambo in ga danes zlorabljajo za napad na vse te države.
Izrael enako.
zakaj pa ne, če so ostale države tiho. Skoraj tako tiho kot so tiho, ko se v Afriki izvajajo genocidi, kjer pa naj bi bili neki pravni razlogi, da se vmešajo vsi.

Shegevara je 13. jan 2020 ob 15:45 izjavil:

Ok za začetek kar dobri odgovori. Sicer mene ne zanima kdo to počne in kako, mene samo zanima kateri mednarodni zakoni jim "samoobrambo" in vse to dovoljujejo. Jih ima teoretično država gostiteljica pravico izgnati s silo?

@TheBlueOne, si lahko bolj specifičen? Jaz Ženevsko konvencijo poznam kot sporazum o etičnem načinu bojevanja. Zdi se mi, da ne opisuje tega, da lahko vojska brez napovedi vojne vstopi v neko državo.

Kako bos ti izgnal americane ali pa ruse. Ne mores jih.

Shegevara je 13. jan 2020 ob 15:45 izjavil:

@TheBlueOne, si lahko bolj specifičen? Jaz Ženevsko konvencijo poznam kot sporazum o etičnem načinu bojevanja. Zdi se mi, da ne opisuje tega, da lahko vojska brez napovedi vojne vstopi v neko državo.

Sorry, samo nisem pravnik. To vem iz novic, ker se pogosto vprasajo, katera vojna je ali ni legalna in si malo preberem kje so pomisleki. Pred kratkim je dosti pisalo zaradi atentata ZDA v Iranu, prej se skoraj najbolj spomnem pri napadu na Irak tudi pri napadu na Libijo itn. Se mi zdi, da laiki lahko bolj beremo mnenja, kot pa razumemo pravila.

Shegevara je 13. jan 2020 ob 15:45 izjavil:

Ok za začetek kar dobri odgovori. Sicer mene ne zanima kdo to počne in kako, mene samo zanima kateri mednarodni zakoni jim "samoobrambo" in vse to dovoljujejo. Jih ima teoretično država gostiteljica pravico izgnati s silo?

@TheBlueOne, si lahko bolj specifičen? Jaz Ženevsko konvencijo poznam kot sporazum o etičnem načinu bojevanja. Zdi se mi, da ne opisuje tega, da lahko vojska brez napovedi vojne vstopi v neko državo.

V osnovi moraš izhajat iz temeljnih značilnosti prava. In sicer moraš razumet, da je vsaka pravna ureditev, pa naj bodo to cestno prometni predpisi ali pa mednarodno vojno pravo posledice dveh ključnih elementov. Prvi je dogovor o pravilih igre in drugi je sposobnost uveljavljanja le teh.

V mednarodnem pravu so sicer smernice (omenil si ženevsko konvencijo, potem imaš tukaj še OZN in NATO). Najsplošnejša je tukaj naprimer Deklaracija OZN, ki že v 4. točki 2. člena določa:

Vsi člani naj se v svojih mednarodnih odnosih vzdržujejo grožnje s silo ali uporabe sile, ki bi bila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politični neodvisnosti katerekoli države, ali pa ki bi bila kako drugače nezdružljiva s cilji Združenih narodov.

Vendar pa se v mednarodnem pravu vedno pojavi težava interpretacije kaj so dogovorjena pravila igre in predvsem kakšna je možnost prisile, da se jih države držijo.

Tukaj pridemo do srža tvojega vprašanja: Ali država lahko brez privoljenja namesti vojsko v drugo državo. Odgovor je, da načeloma ne. Vprašanje pa je kakšne so možne sankcije oziroma kako jim to fizično preprečiti.

Jih ima teoretično država gostiteljica pravico izgnati s silo? Da, praktično vse države imajo v svojem pravnem redu definirano ozemeljsko nedotakljivost in možnosti ravnanja kadar je ta kršena. Praktično vedno to vključuje tudi vojaško posredovanje. Drugo vprašanje pa seveda je ali je sposobna to v praksi realizirati.

Legalnost oziroma ilegalnost je odvisna od zornega kota in sprejetih norm. Imaš tudi države, ki recimo niso sprejele deklaracije OZN. V drugih primerih je lahko z vidika ene države vojaški poseg povsem legalen, z vidika druge pa ne.

Bistveno kar je treba razumet je da so države v svoji osnovi suverene in avtonomne. To v grobem pomeni, da ne obstaja nad njimi nihče, ki bi izvrševal oblast in jih omejeval, razen v toliko kot mu to dovolijo. Tako v praksi kadar govorimo o mednarodnih odnosih ne moremo govorit o tem ali je ravnanje neke države legalno ali ne, ampak bolj o tem ali je ravnanje neke države skladno z dogovori ali ne.

Seveda pa je definicija fluidna od primera do primera in je v veliki meri odvisna od moči (politične, gospodarske, ekonomske...) držav, ki so v konflikt vključene.

Shegevara je 13. jan 2020 ob 14:38 izjavil:

Danes obstajajo primeri, da države kar tako na tuje ozemlje pošljejo vojake in to tudi v primeru, ko gostitelji tega niso formalno zaprosili.
Razumem postavitev vojaških baz in urjenje in medsebojne vojaške projekte, ki so (vsaj na papirju) produkt dvostranega dogovora med državo gostiteljico in državo, ki to organizira.
Ampak kaj pa vojaška posredovanja v premerih, kjer vlada države gostiteljice tega ne odobrava? Kaj daje pravico neki državi ali nad-državni organizaciji, da krši suverenost neke države in tja meni nič tebi nič napoti svoje vojake, češ »bomo pa mi vzpostavili red, če ga vi nočete«.
Kateri je torej tisti sporazum ali pa mednarodno pravo, ki državam to omogoča brez, da bi okupirani državi pred tem formalno napovedali vojno?

Tak sporazum jasno ne obstaja. Gre enostavno za realpolitiko, zapakirano v propagando.

Shegevara je 13. jan 2020 ob 14:38 izjavil:

Danes obstajajo primeri, da države kar tako na tuje ozemlje pošljejo vojake in to tudi v primeru, ko gostitelji tega niso formalno zaprosili.
Razumem postavitev vojaških baz in urjenje in medsebojne vojaške projekte, ki so (vsaj na papirju) produkt dvostranega dogovora med državo gostiteljico in državo, ki to organizira.
Ampak kaj pa vojaška posredovanja v premerih, kjer vlada države gostiteljice tega ne odobrava? Kaj daje pravico neki državi ali nad-državni organizaciji, da krši suverenost neke države in tja meni nič tebi nič napoti svoje vojake, češ »bomo pa mi vzpostavili red, če ga vi nočete«.
Kateri je torej tisti sporazum ali pa mednarodno pravo, ki državam to omogoča brez, da bi okupirani državi pred tem formalno napovedali vojno?

Imaš dve možnosti. Prva je resolucija OZN, tu je stvar dokaj jasna. Druga je samoobramba, če je sranje v državi tako globoko, da uporniki začno ogrožati tudi druge države.

Pravila OZN so bila spisana v času, ko si slednjega niso niti predstavljali.