vir: The New York Times
Skoraj vse znanstvene revije zahtevajo, da raziskovalci razkrijejo svoje finančne in druge interese, ki so povezani z raziskavami. V večini člankov piše, da avtorji nimajo ničesar razkriti, kar je tudi res. Iz raziskav Higgsovega bozona, razmnoževanja človeške ribice ali romanistike na prelomu stoletja se obogateti pač ne da. Predvsem v bioznanostih in medicini pa je meja med industrijo in akademskim svetom pogosto zelo zabrisana, zato so tam ta razkritja izjemno pomembna. Povsem drugače je, če študijo o škodljivosti kajenja financira tobačna multinacionalka ali pa ERC. Še bolj pomembno pa je vedeti, ali raziskovalci sedijo tudi v upravnem odboru kakšne multinacionalke, ali imajo njene delnice oziroma ji odplačno svetujejo.
V ZDA se je dvignilo veliko prahu, ko so odkrili, da so proizvajalci alkoholnih pijač financirali študije o vplivu pitja alkohola na zdravje. Sporno je bilo dejstvo, da bi študijo o vplivu zmernega uživanja alkoholnih pijač, v kateri bi sodelovalo 8000 ljudi iz 16 mest po svetu, izdatno financiral konzorcij Anheuser-Busch InBev, Heineken, Diageo, Pernod Ricard in Carlsberg. Čeprav je direktor inštituta, ki študija izvaja, George F. Koob, dejal, da so popolnoma nepristranski in da bo morala industrija sprejeti rezultate, vsi o tem niso tako zelo prepričani. NIH je letos sporočil, da bo to longitudinalno študijo, ki se je nedavno začela, revidiral. Da je dve tretjini od 100 milijonov dolarjev, kolikor bo stala velika študija, primaknila industrija, je pač sumljivo. Tudi metodologija je bila nenavadna, zlasti ker so člani alkoholne industrije sodelovali tudi pri koncipiranju študije in predlaganju raziskovalcev. Imeli so tudi neuradna mnenja raziskovalcev, da bo rezultat gotovo ugoden.
Vrnimo se sedaj k Baselgi, ki nove službe verjetno ne bo dolgo iskal. Baselga je v odstopni izjavi olepšano zapisal, da odstopa zaradi tega, da ne bi obremenjeval raziskovalnega centra, zdaj ko vse nepravilnosti (sam jih imenuje nedoslednosti ali površnosti) prihajajo na dan. Ponudil je celo lepo obarvan dokument, kjer je naštel vse svoje članke in utemeljil, da bi v resnici moral le pri 17 navesti finančni interes. Povsod drugod naj bi bil to že storil (takih je res malo) ali pa naj ne bi bilo potrebno. Tehnično je to morda res, ker so pravila revij precej ohlapna. Finančni interes je treba vedno razkriti, a obstaja zelo spolzek teren, katere raziskave so tako bazične, da naj ne bi imele finančnega interesa.
Toda Baselga je kršil vsa mogoča pravila, so odkrili raziskovalni novinarji. Gre za izjemno uglednega znanstvenika, ki je imel v neprofitni onkološki organizaciji 1,5 milijona dolarjev plače. S tem ni nič narobe. Narobe pa je, da je sedel v upravnem odboru šestih podjetij (večinoma start-upov, ki se ukvarjajo z razvojem zdravil proti raku), bil plačan svetovalec štirih podjetij (AstraZeneca, Eli Lilly, Novartis, Roche), v znanstvenem odboru devetih podjetij (večinoma start-upov z zdravili proti raku) in soustanovitelj dveh. Vsega tega ni počel istočasno, a teh stvari v večini člankov ni razkril. V 60 odstotkih svojih člankov je zapisal, da nima nobenih finančni interesov. Ta delež je z leti celo rasel in lani je to zapisal v 87 odstotkih člankov. A v resnici je dobil več milijonov dolarjev.
V ZDA morajo podjetja, ki imajo pri FDA registriran kak izdelek, sporočiti, koliko denarja so plačala zdravnikom in raziskovalcem. Samo od Rochea je dobil več kot tri milijone dolarjev, večji del sicer za podjetje, ki so mu ga odkupili. Skupno je v zadnjih štirih letih po podatkih FDA dobil več kot 3,5 milijona dolarjev. Zneskov, ki jih je dobil od start-upov in podjetij, ki še nimajo registriranih zdravil pri FDA, javnosti ni treba sporočati. Recimo od enega podjetja, od Variana, kjer je bil v upravnem odboru, je lani prejel 260.000 dolarjev, kažejo finančni izkazi podjetja. V nekaterih primerih je Baselga nenavadno pozitivno opisoval rezultate testov ali zdravila, ki so jih predlagala podjetja, ki so ga financirala. V dveh kliničnih študijah Rochevih zdravil, ki so jih večinoma označevali za polom, je Baselga rezultate predstavil nenavadno pozitivno.
V celotni aferi se nihče ne sprašuje, ali je Baselga deloval nepošteno in znanstveno pomanjkljivo, čeprav so nekateri dogodki tudi malo čudni. Glavni problem je, da je vodilni znanstvenik, ki je bil tudi glavni zdravnik v omenjenem centru, eden dveh glavnih urednikov revije Cancer Discovery, predsednik American Association for Cancer Research (AACR) in imel še številne druge funkcije, kršil lastna pravila teh organizacij. AACR že preiskuje nova razkritja, prestižni New England Journal of Medicine pa bo od njega zahteval dodatna pojasnila, preden bodo popravili članke z navedbami o konfliktu interesov. American Society of Clinical Oncology prav tako preiskuje njegove prakse. Iz centra Memorial Sloan Kettering, kjer je bil Baselga zaposlen od leta 2013, pa so sporočili, da so za njegovo sodelovanje z industrijo vedeli. Baselga je pred tem delal v bostonski bolnišnici Massachusetts General Hospital, še pred tem pa na onkološkem inštitutu Vall d'Hebron v Barceloni.