» »

Google bolj omejuje svojim raziskovalcem, kaj lahko objavijo

Google bolj omejuje svojim raziskovalcem, kaj lahko objavijo

Reuters - Googlovi raziskovalci, tako kot v ostalih podjetjih z močnimi raziskovalnimi oddelki, objavijo nemalo znanstvenih člankov. Normalno je, da morajo iti članki pred oddajo v pregled več službam v podjetju, ki ocenijo, da se v njih ne razkriva intelektualna lastnina podjetja - tako je v vseh podjetjih. Google pa je letos ta postopek še zaostril, uvedel seznam "občutljivih tem" ter v nekaterih primerih od raziskovalcev zahteval, da razvite tehnologije ne opisujejo v negativni luči.

Po novem se morajo raziskovalci pred oddajo člankov posvetovati s pravnim oddelkom, službo za odnose z javnostmi in službo za politiko podjetja, če želijo objaviti članke na področjih analize obrazov in grimas, določevanja rase, spola ali politične usmerjenosti. Google navedb Reutersa ne komentira, zaposleni pa neuradno pravijo, da se je nov sistem začel uporabljati poleti. Potrdili so, da nov sistem dodaja še en ovinek k obstoječemu pregledu zaradi varovanja intelektualne lastnine. V praksi to predstavlja jaro kačo elektronskih sporočil, ki lahko presega več kot 100 elektronskih sporočil med raziskovalci in internimi recenzenti, priznavajo prvi.

Še bolj zaskrbljujoče je, da so v nekaterih primerih omenjene službe reagirale pozno in z zelo nenavadnimi zahtevami. Od avtorjev so na primer zahtevali, da strogo pazijo, da članke napišejo v bolj pozitivnem tonu. V drugem primeru so od avtorjev zahtevali, da odstranijo vse reference na dejanske Googlove izdelke (neuradno je šlo za YouTube). Margaret Mitchell, višja raziskovalka v Googlu, poudarja, da so v tem primeru na tankem ledu in nevarno blizu cenzuri, če raziskovalci ne morejo svobodno (z izjemo razkrivanja poslovnih skrivnosti) pisati o tematiki, ki jo raziskujejo. Google javno pravi, da je imajo raziskovalci veliko svobode.

Težave so letos priplavale na površje, ko je Google zapustila Timnit Gebru, ki je vodila ekipo 12 raziskovalcev na področju etike pri razvoju umetne inteligence. Gebru trdi, da jo je Google odpustil, ko je želela objaviti rezultate raziskave, da bi umetna inteligenca, ki zmore posnemati človeški govor, lahko v slabši položaj spravila marginalizirane skupine. Googlov podpredsednik Jeff Dean je dejal, da omenjeni članek ni vseboval diskusije o načinih, kako odpraviti to pomanjkljivost umetne inteligence.

Na seznamu občutljivih tem so še naftna industrija, Kitajska, Iran, Izrael, COVID-19, zavarovanja, lokacijski podatki, vera, avtonomna vozila, operaterji in algoritmi za priporočanje vsebin.

30 komentarjev

HotBurek ::

gogl je prašičji svijak od firme.
root@debian:/# iptraf-ng
fatal: This program requires a screen size of at least 80 columns by 24 lines
Please resize your window

spegli ::

If number go up why be upset ?

vostok_1 ::

Življenje je povsem možno tudi brez njega.

Nehajte podpirat podjetje, ki sistematično zlorablja otroke.

Don't take my word for it:

https://www.cbsnews.com/news/google-edu...

The consequences of Google's tracking cannot be overstated: Children are being monitored by one of the largest data-mining companies in the world, at school, at home, on mobile devices, without their knowledge and without the permission of their parents," according to the suit, filed Thursday by Hector Balderas, the state's attorney general.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: vostok_1 ()

strawman ::

Iz poslovnega vidika je tole seveda smiselno. Logično da ne boš plačeval svojih zaposlenih da javno kritizirajo strategijo, produkte in potencialne tokove dohodkov podjetja, sploh če ne prispevajo nič k dejanski rešitvi problema.
Iz etičnega vidika pa mislim da je jasno.

Prav predstavljam si skupino odvetnikov, verjetno večjo od raziskovalne skupine ki je naredila raziskavo, ki tuhtajo vse možne načine kako bi jih lahko nekdo tožil ali sprožil afero na podlagi neke objavljene raziskave.
Polarization is the new religion.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: strawman ()

bbbbbb2015 ::

strawman je izjavil:

Iz poslovnega vidika je tole seveda smiselno. Logično da ne boš plačeval svojih zaposlenih da javno kritizirajo strategijo, produkte in potencialne tokove dohodkov podjetja, sploh če ne prispevajo nič k dejanski rešitvi problema.
Iz etičnega vidika pa mislim da je jasno.

Prav predstavljam si skupino odvetnikov, verjetno večjo od raziskovalne skupine ki je naredila raziskavo, ki tuhtajo vse možne načine kako bi jih lahko nekdo tožil ali sprožil afero na podlagi neke objavljene raziskave.


Tudi na faksu boš redko kdaj, če sploh kdaj, našel znanstveni članek, kjer se bo priznalo, da algoritem ali karkoli pač, NI optimalen ali napreden. Sicer pa, kot me je podučil moj mentor za magisterij, doktorat pomeni prispevek k znanosti. Za doktorat rabiš članke, zdaj če ugotavljaš, da nekaj ne laufa, to je sicer tehnično gledano tudi nek napredek, da kdo v to luknjo ne pade. V realnosti pa porazi ne zanimajo nikogar. Samo zmage.

Tudi če bi kdaj napisal članek, ki bi napadel nek dosežek (lastnega) laboratorija, to sigurno ne vem, če bi šlo skozi na faksu. Po moje ne, probal pa nisem.

Lahko napišeš članek ali celo diplomo, kjer je v enem poglavju "zapažen problem". Samo če ne navedeš vsaj, kako bi problem reševal, če ga že ne rešiš(za nivo diplome ti ni potrebno baje problema rešiti), ta diploma, vsaj na računalniških faksih - ne bo šla skozi.

Zdaj navajanje konkretnih izdelkov, youtubov ipd. je bilo že v mojih časih nekako odsvetovano. Diploma, še bolj magisterij, pa tudi članek za doktorat, sploh članek - bi moral imeti neko "brezčasno" noto. Se pravi, da je članek berljiv še po 10 letih. Čese navajajo kakšne zmogljivosti, se morajo nekako abstrahirati, t.j. navesti samo ključne elemente recimo zmogljivosti računalnika ipd.

Zdaj edino, da ne razkrivaš preveč izdelkov ali algoritmov, to je sicer nekako razumljivo. Tudi na faksu je bila sicer navada, da se je pogledalo, kaj točno članek razkriva. Recimo kak profesor, ki je hotel doktorirati (bolj vodja laboratorija) je vedno skrbno pazil, da je svojo "master tezo" ohranil zase, ni želel,da se teza pojavi v članku študenta, ker bi potem težko opravičeval lasten doprinos znanosi.

Tako da vse to napisano ni tako zelo napak ali čudno.

Zgodovina sprememb…

Matthai ::

V akademski sferi napišeš članek, jasno, ga pokažeš šefu/mentorju, kakšnemu sodelavcu... ampak če to sam želiš. Ni obveznega internega postopka. Nisi dolžan dobiti dovoljenja pred objavo.

Pri Goolagu pa si.

Jasno, nihče ne bo pljuval v lastno skledo. Ampak pri Googlu obstaja postopek, ki se ga moraš držat. In je dolgotrajen. Na faksu si bistveno bolj svoboden.

Ampak jasno, Korporacija te je kupila, prodal si svoje delo in svojo dušo, kaj sedaj jamraš?

Bo pa na dolgi rok Korporacija s takimi neumnostmi začela izgubljati inovativnost. Kvote po spolu, politična korektnost, zdaj pa še tole...
Kind of an asshole at first sight,
but actually a nice guy when you get to know me personally. :)

kow ::

Ni cudno, da Google ni sposoben vec producirati inovacij. Kdo resen pa hoce delati v takem birokratskem okolju.

lanko ::

Problem je ker raziskave niso neodvisne in v njih ni prikazanega realnega stanja. Korporacije odločajo o tem kaj in na kakšen način. Javnih sredstev za ta namen je malo. Neodvisne objave so velik strošek za raziskovalca. To je že leta velik problem. Že objava raziskav v znanstvenih revijah temelji na subjektivni odločitvi odgovornega urednika pa čeprav raziskava zadosti vsej metodologiji, je zadeva ponovljiva ter ima ustrezno število peer review-ev.

Smurf ::

Matthai je izjavil:

V akademski sferi napišeš članek, jasno, ga pokažeš šefu/mentorju, kakšnemu sodelavcu... ampak če to sam želiš. Ni obveznega internega postopka. Nisi dolžan dobiti dovoljenja pred objavo.

In koliko procentov clankov je objavljenih brez tega da je podpisan sef/mentor/sodelovec?

Mavrik ::

V tem primeru je pomembnejši podatek: Koliko raziskovalcev je še imelo akademsko kariero po tistem, ko so objavili nekaj v nasprotju z željami svojega laboratorija / katedre / metnorja. Ker se o tem gre a ne? :)
The truth is rarely pure and never simple.

Hikari ::

0

Matthai ::

Dajmo skušat ne skreniti s poti.

Torej, če sta MR in mentor soavtorja članka, potem je jasno, da se morata poenotit in priti do soglasja.

Drugače pa Mavrik, ne zavajaj. Jasno je, da večina ljudi ne bo pljuvala v lastno skledo. Kar pomeni, da bodo napisali članek na način, da bo vsaj minimalno usklajen z okoljem v katerem delujejo.

Ampak znanstveni članki niso neka natolcevanja! Znanstveni članki se ve kaj so. V znanstvenih člankih se ne piše o slabih odnosih v kolektivu, zoprnem šefu, itd.

In če je članek utemeljen s podatki, potem ga ne bo težko strokovno uskladiti s sodelavci.


Tukaj pa je Google vzpostavil birokratki sistem, kjer preverjanje ni neformalno (kot v akademiji), ampak kar formalno. Moraš dobiti kljukico. In včasih je za to potrebnih 100 mailov. In kot vidimo, usklajevanje ni samo strokovno, ampak politično.

to pa je problem, ker duši neodvisnost raziskovalcev.

Tako da ne primerjaj Googlovih arkanskih praks z odprtim akademskim okoljem po nemarnem. ;)
Kind of an asshole at first sight,
but actually a nice guy when you get to know me personally. :)

Mavrik ::

Matthai je izjavil:

Dajmo skušat ne skreniti s poti.

Torej, če sta MR in mentor soavtorja članka, potem je jasno, da se morata poenotit in priti do soglasja.

Drugače pa Mavrik, ne zavajaj. Jasno je, da večina ljudi ne bo pljuvala v lastno skledo. Kar pomeni, da bodo napisali članek na način, da bo vsaj minimalno usklajen z okoljem v katerem delujejo.

Ampak znanstveni članki niso neka natolcevanja! Znanstveni članki se ve kaj so. V znanstvenih člankih se ne piše o slabih odnosih v kolektivu, zoprnem šefu, itd.


Tako je.

Matthai je izjavil:


In če je članek utemeljen s podatki, potem ga ne bo težko strokovno uskladiti s sodelavci.


Tako je.

Matthai je izjavil:


Tukaj pa je Google vzpostavil birokratki sistem, kjer preverjanje ni neformalno (kot v akademiji), ampak kar formalno. Moraš dobiti kljukico. In včasih je za to potrebnih 100 mailov. In kot vidimo, usklajevanje ni samo strokovno, ampak politično.


To je popolna laž, ki si jo potegnil z riti.

Matthai je izjavil:


to pa je problem, ker duši neodvisnost raziskovalcev.

Tako da ne primerjaj Googlovih arkanskih praks z odprtim akademskim okoljem po nemarnem. ;)


Seveda, dajmo ne primerjat Googlovih praks z bolano politiko akademskih okolij, kjer bi te pisanje o napačnih stvareh potiho in brez uradne razlage pustile do konca svoje kariere v enem kotu. Ali brezposelnega :)

Kdorkoli je bil blizu akademije zelo dobro ve kakšna je "neodvisnost" raziskovalcev in kako "odprto" je akademsko okolje. Od obveznega citiranja svojih reviewerjev, ritolizništva vodij dokumentov do zelo jasnega političnega in denarnega pritiska na vrste raziskav v laboratorijih. Da o podjebavanju raziskovalcev med laboratoriji, metanju polen pod noge za pridobivet denarja, grozljivem seksizmu, grozljivih delovnih časih in mezdnih plačah niti ne začnemo.

Tako da ja, dajmo ne primerjati teh dveh stvari ker se akademija niti približno ne pokaže v dobri luči.
The truth is rarely pure and never simple.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mavrik ()

bbbbbb2015 ::

Mavrik je izjavil:

V tem primeru je pomembnejši podatek: Koliko raziskovalcev je še imelo akademsko kariero po tistem, ko so objavili nekaj v nasprotju z željami svojega laboratorija / katedre / metnorja. Ker se o tem gre a ne? :)


Jaz vam lahko zaupam mojo nikoli uresničeno akademsko kariero. Ko končaš faks, je vsaj takrat bilo pomembno, da postaneš "mladi raziskovalec", da država da denar za tvojo (dokaj majhno) plačo. Pri meni se je končalo na tej točki, čakajoč na pozitivno odločbo sem dobil službo, kjer je bila pripravniška plača skoraj dvojna neki "raziskovalski".

V laboratoriju je bil tim, ki se je dokaj slabo razumel. Stari profesor je bil tik pred penzijo, v penzijo bi že lahko šel, a ni. Moj mentor se je odločil, da se bodo "osamosvojili", torej grupacija asistentov se je odločila, da gre "po svoje". Kot je meni mentor razložil, so 10+ let (uf, to je dolgo!) čakali, da stari profesor odide v penzijo, pa je profesor vsak dan prihajal "pogledat" kako gre, dejansko pa je predaval, kot je on temu rekel "pro-forma", karkoli že to pomeni.

Izbruhnila je majhna živčna vojna, ker se je poslovodstvo oz. dekan postavil na stran profesorja. V tem cufanju sem jaz odšel. Šlo pa se je pač za to, da so od vseh nekako zahtevali, da se "postavijo" na eno ali drugo stran, kar so storili tako, da so bile na ARRS raziskovalne skupine in moj mentor je postavil "svojo".

Šlo pa se je v bistvu za deljenje denarja, nekaj ARRS, nekaj "mladi raziskovalci", nekaj EU sredstva.

Kako se je končalo, ne vem. Čez par let sem jih prišel pogledat. Moj mentor je imel svoj laboratorij, oni laboratorij starega profesorja pa je vodil nek moj nekadanji sošolec. Med sabo so se grdo gledali, vendar to pač iz uradnih izjav in objav ni bilo videti.

Tako da, sigurno ni bilo "akademske svobode", da si objavljal, kar si želel. Narobe je bilo že, če si kaj vprašal ta drugi laboratorij. Še posebej je bilo mučno za nekoč enotne time, ki so se sedaj razcepili. Eni so se uradno grdo gledali, neuradno pa žurali skupaj v kantini od faksa.

Mavrik ::

bbbbbb2015: Jap, moje izkušnje ustrezajo tvojim. Bizarnost, ki sem jo sam doživel: Ljubljanski in Mariborski informatiki so se skregali (ker se dva profesorja nista prenesla na FERIju in je potem en pobegnil na FRI) in začeli tipično akademsko hladno vojno. Kaj je to pomenilo med drugim? Imeli smo dve znanstveni konferenci za informatiko na leto, kjer se druga skupina raziskovalcev ni smela pokazati. Direktno nam je bilo povedano da se "tega ne dela" ko smo vprašali o prijavi svojih člankov na konferenco "tanapačne" skupine. Z raziskovalci s tistih skupin se jasno niti ni pogovarjalo, ker se (citiram) "tega res ne bi smelo delati".

To je bilo malo pred tem ko so sodelavca vprašali da v CS članku citira članek geologa, ker je pač ocenjevalec v reviji. Ali da moramo omenjati kako dobri so produkti IBM (ugani kdo je bil sponzor laboratorija).

Akademska neodvisnost moj kurc. Podjebavanje in reviewi v Googlu ne pride niti do prve stopnje drkanja v glavo, ki sem jo doživel v slovenski neodvisni akademiji.
The truth is rarely pure and never simple.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mavrik ()

vostok_1 ::

--
No, roko na srce, to je še ena najmanjših umazanij, ki jih Goolag počne.
Novico ne razumite kot..."oh, odkrili smo nečednost v googlu", ampak "google dodal še eno nečednost na dolg spisek nečednosti".
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

Matthai ::

Primerjamo mednarodno, ne slovensko akademijo in Goolag!

Mavrik, mislim da sem ti enkrat razlozil kako se je (zacasno) koncala moja akademska kariera, ko nisem hotel pro forma pod svoj clanek podpisati znanega raziskovalca, ki je pac rabil tocke.

Ampak ce bi hotel, bi clanek vseeno objavil. Nisem imel nad sabo formalnega reviewa kot je opisan v novici.

Sel pa sem zato, ker je v takem nevzpodbudnem okolju tezko delat. Ocitno se podobno okolje vzpostavlja v Googlu.

Mimogrede, sindikalne pravice so še prepovedane?
Kind of an asshole at first sight,
but actually a nice guy when you get to know me personally. :)

pegasus ::

Mavrik je izjavil:

Kdorkoli je bil blizu akademije zelo dobro ve kakšna je "neodvisnost" raziskovalcev in kako "odprto" je akademsko okolje.
Ne moreš kar tako enostavno domačih razmer aplicirati na globalno akademijo; čisto enostavno ti lahko rečem, da si to trditev pravtako potegnil iz riti, kot Matthai malce više. Obstajajo okolja, kjer vlada akademski komunizem in kjer je neodvisnost znanstvenikov, željena, zahtevana in spoštovana. In taka okolja se z nudenjem raznih bombončkov med seboj bojujejo za top ljudi. Če bo google vzpostavil razmere, ki bodo spodbudile brain drain, zna biti prihodnost silno pestra na več načinov, tudi kakega neprijetnega.

Mavrik ::

pegasus je izjavil:

Mavrik je izjavil:

Kdorkoli je bil blizu akademije zelo dobro ve kakšna je "neodvisnost" raziskovalcev in kako "odprto" je akademsko okolje.
Ne moreš kar tako enostavno domačih razmer aplicirati na globalno akademijo; čisto enostavno ti lahko rečem, da si to trditev pravtako potegnil iz riti, kot Matthai malce više. Obstajajo okolja, kjer vlada akademski komunizem in kjer je neodvisnost znanstvenikov, željena, zahtevana in spoštovana.


Če take organizacije obstajajo so hudo redke. Tudi cenjeni Fraunhofer in TUM te ne bo gledal dolgo če ne boš objavljal njim koristnih in komercialno uporabnin rezultatov. Še posebej te ne bodo gledali če boš javno objavljal rezultate ki organizaciji, ki te plačuje, javno delaš sramoto. Tako da ne prodajati nekih pravljic tule - na koncu dneva še vedno moraš dobiti grant in denarja za tvojo službo ne bo če ne boš svojih mecenov pravilno podprl. V ZDA, kjer je struktura teh grantov precej drugačna, je ta situacija še bistveno izrazitejša - znanstveniki, ki škodijo ogledu Stanforda ali Harvarda niso okoli kaj dolgo.

O dejanskem stanju dela po svetu pa si hitro lahko vsak ogleda kak https://academia.stackexchange.com/ ali pa stotine člankov o resni problematiki akademskega dela v ZDA in drugje.

pegasus je izjavil:


In taka okolja se z nudenjem raznih bombončkov med seboj bojujejo za top ljudi. Če bo google vzpostavil razmere, ki bodo spodbudile brain drain, zna biti prihodnost silno pestra na več načinov, tudi kakega neprijetnega.


To je samoumevno, ampak isto se bo zgodilo če se objavlja sranje - kar tudi vidiš pri ostalih akademskih organizacijah. Minimalni standard je v vsakem primeru potreben, prav tako mora plača za raziskovalno delo od nekje priti. Naivno je pričakovati da pride tvoja plača brez nekih pričakovanj.
The truth is rarely pure and never simple.

Mavrik ::

Matthai je izjavil:

Primerjamo mednarodno, ne slovensko akademijo in Goolag!


Ne, pišete pravljice o nečem, kar ne obstaja. Kot ponavadi te tvoja želja po pljuvanju veselo pelje v nakladanje. Tako kot si se gladko zlagal o postopku reviewa.

Matthai je izjavil:


Mavrik, mislim da sem ti enkrat razlozil kako se je (zacasno) koncala moja akademska kariera, ko nisem hotel pro forma pod svoj clanek podpisati znanega raziskovalca, ki je pac rabil tocke.

Ampak ce bi hotel, bi clanek vseeno objavil. Nisem imel nad sabo formalnega reviewa kot je opisan v novici.


Seveda, in Googlov zaposleni lahko tak članek tudi vseeno in gladko objavi. Z istimi posledicami kot bi jih dobil ti v akademiji :) To, da več tam ne delaš je jasen znak tega kako odprta je akademija do teh postopkov.

Podpisovanje profesorjev za točke je pa kar lepo standardno sprejeto in, kot vidiš, pogosto splošno sprejeto po svetu. Vprašanj in odgovorov okoli takega standardiziranega početja je dovolj in bolj ali manj kaže na splošno stanje akademije. Academialag - če uporabljam tvoj način izražanja. Če hočeš lahko še gremo gledat EU akademske projekte, ki so tak krasen cesspool korupcije :)

Matthai je izjavil:


Sel pa sem zato, ker je v takem nevzpodbudnem okolju tezko delat. Ocitno se podobno okolje vzpostavlja v Googlu.


Število objav in tehnoloških novosti nekako ne poroča o nevzpodbudnem okolju. Še več, ljudje se pritožujejo da je novosti s strani Googla preveč ;)

Matthai je izjavil:


Mimogrede, sindikalne pravice so še prepovedane?


V mojem okolju imamo ekvivalent sindikata že kaki dve leti. Je pa res da novinarjem o (dokaj hitri) ustanovitvi teh organizaciji ni bilo zanimivo pisati. ;) Ne prinese klikov in krikov.
The truth is rarely pure and never simple.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mavrik ()

pegasus ::

Mavrik je izjavil:

Če take organizacije obstajajo so hudo redke.
Niti ne, že v EU jih je za cel seznam.

Mavrik ::

pegasus je izjavil:

Mavrik je izjavil:

Če take organizacije obstajajo so hudo redke.
Niti ne, že v EU jih je za cel seznam.


S prvo in tretjo imam izkušnje s prve roke da so objave in funding še kako politični in grejo čez kroge in kroge revizij za "primernost" javne objave.

Postopek pridobitve financiranj za raziskovalne projekte pa je tudi primerno političen za take organizacije.
The truth is rarely pure and never simple.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mavrik ()

D3m ::

Pa saj ne boš umrl, če kdaj pa kdaj tvojega delodajalca malo pokritizirajo. :)
|HP ProBook|R5 3500U|

Jarno ::

Gebru trdi, da jo je Google odpustil, ko je želela objaviti rezultate raziskave, da bi umetna inteligenca, ki zmore posnemati človeški govor, lahko v slabši položaj spravila marginalizirane skupine.


Do takšnih zaključkov se lahko dokoplje samo nekdo, ki se še ni ukvarjal z reševanjem problemov z implementiranjem kode in ima trdo garanje kot nekaj privzetega, izdelek pa nekaj samoumevnega in podarjenega.
Ne upošteva se tudi časovna komponenta, torej izkušeni razvijalci-strokovnjaki so neradi brez zaposlitve, prav tako njihovi šefi in ko se reši osrednji problem, se lahko na tem gradi naprej.
Kot zanimivost je primerno omeniti Indijo in Kitajsko, prvi je marsikaj poenostavila angleščina, drugi pa od izgovorjave neodvisne pismenke.
Tako pa to izpade podobno, kot da bi odpustili proticepilko.
#65W!

Mavrik ::

D3m je izjavil:

Pa saj ne boš umrl, če kdaj pa kdaj tvojega delodajalca malo pokritizirajo. :)


Kritika je ok, sanjanje pravljic in primerjav z akademijo pa je malodane žaljivo :)
The truth is rarely pure and never simple.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mavrik ()

blackbfm ::


Življenje je povsem možno tudi brez njega.

Nehajte podpirat podjetje, ki sistematično zlorablja otroke.


S tem da se odpoves zgolj googlu in lapas nekaj v 3 dni nisi naredil nič. Realno svet zarad tega ne bo nic lepsi. Sure, google je zloben, a tvoje superge, hlace, telefon, whatever se vedno izdeluje nek slave labor / otroci nekje na drugem koncu sveta. Dokler uživaš njih produkte nimas kaj nabijat slabe vesti ostalim ker si sam enaka smet.

bbbbbb2015 ::

Mavrik je izjavil:

pegasus je izjavil:

Mavrik je izjavil:

Kdorkoli je bil blizu akademije zelo dobro ve kakšna je "neodvisnost" raziskovalcev in kako "odprto" je akademsko okolje.
Ne moreš kar tako enostavno domačih razmer aplicirati na globalno akademijo; čisto enostavno ti lahko rečem, da si to trditev pravtako potegnil iz riti, kot Matthai malce više. Obstajajo okolja, kjer vlada akademski komunizem in kjer je neodvisnost znanstvenikov, željena, zahtevana in spoštovana.


Če take organizacije obstajajo so hudo redke. Tudi cenjeni Fraunhofer in TUM te ne bo gledal dolgo če ne boš objavljal njim koristnih in komercialno uporabnin rezultatov. Še posebej te ne bodo gledali če boš javno objavljal rezultate ki organizaciji, ki te plačuje, javno delaš sramoto. Tako da ne prodajati nekih pravljic tule - na koncu dneva še vedno moraš dobiti grant in denarja za tvojo službo ne bo če ne boš svojih mecenov pravilno podprl. V ZDA, kjer je struktura teh grantov precej drugačna, je ta situacija še bistveno izrazitejša - znanstveniki, ki škodijo ogledu Stanforda ali Harvarda niso okoli kaj dolgo.


Resnici na ljubo, nekega neodvisnega akademskega sveta ni. Tudi se ne morem spomniti, kje sem prebral članek, kako so vse ameriške univerze začele dobivati denar od ZDA (programi DARPA). Mislim, da sem bral, kako so razvili navigacijo s pomočjo žiroskopa, ter je bil cilj preleteti Ameriko, ne da bi se avijon orientiral po čemerkoli zunanjem.

To je bila potem podlaga za navigacijo v Apollo programu.

Skratka, bral sem, kako so razvijali IBM mainframe, ter so praktično vse ameriške univerze šle v DARPA programe, ter so razvijali, kar se jim je pač dalo. IBM je pa pač razvijal procesor za potrebe, ter to debelo zaračunaval univerzam, ki so stroške pisale na DARPO.

Vsa ameriška povojna akademska srenja do tja 1980 se je napajala izključno iz grantov, ki so jih šopali DARPovci. To se je do neke mere nehalo po 1990 oz. po razpadu Sovjetske Zveze, ker pač primarnega trigerja za šopanje raziskav ni bilo več.

Tudi vsa računalniška srenja tja do 1990 je živela od tega. Prvi, ki nekako niso živeli od teh grantov, so bili mikroprocesarji, DOSovci, CP/Movci. UNIXovci so bili nekje vmes, deloma živeli od velikih projektov, deloma so se podajali na čisti trg.

Prva taka velika firma (takrat garažna), ki je nekako namensko se hotela odlepiti od vojaških grantov, je bila Hewlett Packard Inc.

Nekje od leta 2000 pa do sedaj, gredo univerze bolj v nek prikrit komercialni razvoj. Bral sem, kako so laboratoriji morali obelodaniti, koliko prispevkov dobivajo od tujih (beri: kitajskih) firm, ki so vse nekje, v 2. ali 3. kolenu povezane z vojsko. Seveda ne direktno, to so vse neke kitajske univerze, s kupom denarja:

https://www.thewirechina.com/2020/09/13...

Trump & ostali so bii zgroženi, kako jim znanje "odteka" med prsti. Koliko je vse to neodvsno, naj vsak presodi sam.

Phantomeye ::

Jaz pa dostkrat v kakih druzboslovnih raziskavah vidim omejitve, ki jih raziskovalci izpostavijo. Kot je npr. premajhen vzorec, neustrezen vzorec. Neustrezen "laboratorij" etc.

Matthai ::

Mavrik je izjavil:


Matthai je izjavil:


Tukaj pa je Google vzpostavil birokratki sistem, kjer preverjanje ni neformalno (kot v akademiji), ampak kar formalno. Moraš dobiti kljukico. In včasih je za to potrebnih 100 mailov. In kot vidimo, usklajevanje ni samo strokovno, ampak politično.


To je popolna laž, ki si jo potegnil z riti.


Laž?

"Tukaj pa je Google vzpostavil birokratki sistem, kjer preverjanje ni neformalno (kot v akademiji), ampak kar formalno."

Iz članka: Po novem se morajo raziskovalci pred oddajo člankov posvetovati s pravnim oddelkom, službo za odnose z javnostmi in službo za politiko podjetja, če želijo objaviti članke na področjih analize obrazov in grimas, določevanja rase, spola ali politične usmerjenosti. ... Potrdili so, da nov sistem dodaja še en ovinek k obstoječemu pregledu ...

"Moraš dobiti kljukico. In včasih je za to potrebnih 100 mailov."

Iz članka: V praksi to predstavlja jaro kačo elektronskih sporočil, ki lahko presega več kot 100 elektronskih sporočil med raziskovalci in internimi recenzenti, priznavajo prvi.

"In kot vidimo, usklajevanje ni samo strokovno, ampak politično."

Iz članka: Gebru trdi, da jo je Google odpustil, ko je želela objaviti rezultate raziskave, da bi umetna inteligenca, ki zmore posnemati človeški govor, lahko v slabši položaj spravila marginalizirane skupine. ... Na seznamu občutljivih tem so še naftna industrija, Kitajska, Iran, Izrael, COVID-19, zavarovanja, lokacijski podatki, vera, avtonomna vozila, operaterji in algoritmi za priporočanje vsebin.


Popolna laž, da.
Kind of an asshole at first sight,
but actually a nice guy when you get to know me personally. :)

x128 ::

Mavrik je izjavil:

Kdorkoli je bil blizu akademije zelo dobro ve kakšna je "neodvisnost" raziskovalcev in kako "odprto" je akademsko okolje. Od obveznega citiranja svojih reviewerjev, ritolizništva vodij dokumentov do zelo jasnega političnega in denarnega pritiska na vrste raziskav v laboratorijih. Da o podjebavanju raziskovalcev med laboratoriji, metanju polen pod noge za pridobivet denarja, grozljivem seksizmu, grozljivih delovnih časih in mezdnih plačah niti ne začnemo.


Sem bil blizu večim akademskim okoljem, tako relativno balkaniziranim slovenskim kot vrhunskim glede na publikacije - in odprtost akademskega okolja nikakor ni konstanta. Imaš bolj in manj intelektualno odkrita okolja. In ravno za to gre: intelektualno odkritost pri objavi rezultatov. Kakršnakoli intelektualna neodkritost oz. oblika cenzure, ki niža verodostojnost ali rigoroznost objave, je pač inherentno slaba; relativizirati početje Googla s sklicevanjem ne enako zatohle prakse drugod ni na mestu. Konkretne situacije sicer ne poznam dovolj, da bi se dokončno opredelil, vsekakor pa sodeč po novicah smrdi. Povsem razumska je tudi hipoteza, da so ustrezno urejena akademska okolja (kar slovenske fakultete vsekakor niso) bolj prosta pri podajanju nezaželjenih mnenj od korporativnih iz očitnih razlogov (full tenure itd.), seveda pe gre za spekter in povsod ima prste zraven politika in aktualna ideologija.

Google je zame sicer verodostojnost izgubil že najmanj z odpustitvijo Jamesa Damora in predstavlja na tej točki - kljub vsej heterogenosti in številnim tehnološko pomembnim prispevkom - žal bolj nek tempelj fahidiotskega tehnojapijevstva, upoštevajoč njegovo delovanje v širšem družbenem in političnem kontekstu.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: x128 ()


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Google bolj omejuje svojim raziskovalcem, kaj lahko objavijo

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
303842 (1224) x128
»

Zamolčan konflikt interesov v medicinskih znanostih

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
255711 (3848) antonija
»

Švedska, ki se pridružuje boju za odprto znanost, odslovila Elsevier (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
7511630 (7985) Matthai
»

Raziskave umetne inteligence imajo velik problem

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
375585 (3510) jype

Več podobnih tem