Forum » Znanost in tehnologija » Hidroelektrarne na vzhodu
Hidroelektrarne na vzhodu
jb_j ::
Ali bi jih lahko v sušnih obdobjih (zajetja hidroelektrarn), uporabili za zalivanje kritičnih območij?
Auf, kolk bi vode mel na kitajskem za zalivat pridelek, pri največjem jezu na svetu.
Auf, kolk bi vode mel na kitajskem za zalivat pridelek, pri največjem jezu na svetu.
- spremenil: jb_j ()
TheBlueOne ::
Je dovolj samo reka, ne potrebujes zajetij, razen, ce je porabis vecino, kar pa si je tezko predstavljati.
jb_j ::
TheBlueOne je izjavil:
Je dovolj samo reka, ne potrebujes zajetij, razen, ce je porabis vecino, kar pa si je tezko predstavljati.
ma dobr, pri zajetjih maš še majhno višinsko razliko, pri rekah rabš črpalke
starfotr ::
Kmetje se naj raje vprašajo, kako narediti zemljo čim bolj rahlo in vlažno ter ne pregreto, suho, razpokonao in vročo.
Prvo naj to naštudirajo, potem bodo zlivali vodo po te zemlji. Drugače je vse brez pomena.
Kot, da bi se jaz polival z vodo, medtem ko sonce name žge, namesto, da bi se namazal s kremo ali šel v senco.
Prvo naj to naštudirajo, potem bodo zlivali vodo po te zemlji. Drugače je vse brez pomena.
Kot, da bi se jaz polival z vodo, medtem ko sonce name žge, namesto, da bi se namazal s kremo ali šel v senco.
telexdell ::
Kot potrebuješ za višje ležeča zemljišča pri jezu črpalko, tako je pri reki ne potrebuješ za nižje ležeča.
Pa vem, da je tako razmišljati verjetno preveč.
Pa vem, da je tako razmišljati verjetno preveč.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
jb_j ::
Kmetje se naj raje vprašajo, kako narediti zemljo čim bolj rahlo in vlažno ter ne pregreto, suho, razpokonao in vročo.
Prvo naj to naštudirajo, potem bodo zlivali vodo po te zemlji. Drugače je vse brez pomena.
Kot, da bi se jaz polival z vodo, medtem ko sonce name žge, namesto, da bi se namazal s kremo ali šel v senco.
meh, zemlja je nepregreta, če pustiš plevelu, da raste.
to je nekak sončna krema v pridelavi pridelkov, samo potem pridelek ne raste.
(edino če je kakšna rastlina kot detelca, ki ne dela velikih korenin, in dela senco zemlji, in preprečuje plevelu, da raste)
pol maš pa sušo pa ti tut to nič ne pomaga, da zemlja ni pregreta.
tko, da ja primerjava s sončno kremo ni trenutno blizu.
starfotr ::
Lahko se naredi tudi zastirka, namesro plevela. Kmetje naj gredo malo v gozd pogledat, kako zadeve v naravi delajo.
tikitoki ::
TheBlueOne je izjavil:
Je dovolj samo reka, ne potrebujes zajetij, razen, ce je porabis vecino, kar pa si je tezko predstavljati.
Se domisljije ne rabis, ker imas na svetu prakticne primere. Spodaj je nekaj primerov jezer, imas pa seveda tudi rekle, ki jih je doletela podobna usoda.
http://mentalfloss.com/article/56732/10...
Lahko se naredi tudi zastirka, namesro plevela. Kmetje naj gredo malo v gozd pogledat, kako zadeve v naravi delajo.
Zato je potrebno vloziti veliko vec truda in temu primerno visja bi bila cena pridela hrane. Tko, da ni haska, ce to nedko ne placa.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: tikitoki ()
stjan ::
Včasih smo poplavna področja in močvirja izsuševali, danes jih bomo pa namakali.
Čudna logika slovenskih kmetijcev :(
Čudna logika slovenskih kmetijcev :(
starfotr ::
Še huje je, da ljudje danes gradijo tam, kjer so bila včasih kolišča. In nato jokajo ob poplavah. Neumni do amena.
telexdell ::
Kot, da namakalni sistemi pa ne bodo nič podražili hrane in so zastonj.
Če pridelaš dovolj hrane brez namakanja je tvoje razmišljanje povsem OK. Če pa brez namakanja ne pridelaš dovolj hrane...
Včasih smo poplavna področja in močvirja izsuševali, danes jih bomo pa namakali.
Čudna logika slovenskih kmetijcev :(
Je problem, ko voda stoji na njivi spomladi in se seme utopi namesto vzkali. Poleti, ko pa bi rabil vodo je pa ni in še tisto, kar je slučajno vzklilo oveni.
Ko berem nekatere prispevke s spomnim na Janezka in njegov obisk na kmetiji, kjer je prvič videl kravo. "Stlic, zakva pa maste te rogate žvali?" "Da nam dajo mleko." "Ah, ste cudni stlic, mi pa mleko v hiper marketu dobimo".
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: telexdell ()
tikitoki ::
Kot, da namakalni sistemi pa ne bodo nič podražili hrane in so zastonj.
Ocitno nimas pojma o cem govoris. Namakalni sistemi niso bas dragi. Ucinek pa je fenomenalen. Pravzaprav je hrana na koncu lahko se cenejsa, ker dejansko kaj pridelas in ne sam upas, da bo dovolj dezja.
Sam kmeti so tolk neumni, da uportabljajo namakanje, ceprav je bolj ekonomsko ne zalivati in cakati na dez. A ne?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: tikitoki ()
starfotr ::
Očitno je tako poceni, da imajo vsi kmetje to na svojih njivah in poljih, ker pri nas suše ne poznamo in ne plačuje se odškodnin zaradi tega.
jb_j ::
Ker hidroelektrarne izkoriščajo višinsko razliko za poganjanje turbin.
A bi se izplačal, da gradijo jez-e v serijah na eni elektrarni. In dodajajo nove turbine na vsak jez. V zelo kratkih razdaljah?
A bi se izplačal, da gradijo jez-e v serijah na eni elektrarni. In dodajajo nove turbine na vsak jez. V zelo kratkih razdaljah?
starfotr ::
HE izkoriščajo kinetično in potencialno energijo ter pretok. Nato se vse skupaj preko pretvorbe v mehansko in nato električno rezultira smisel HE.
Na koncu HE je kinetična nizka, potencialne ni, pretok je pa kar velik. Rabiš vsaj 2 zadevi, da se ti izplača. In če bi se to izplačalo, bi že naredili. Torej, se ne izplača.
Na koncu HE je kinetična nizka, potencialne ni, pretok je pa kar velik. Rabiš vsaj 2 zadevi, da se ti izplača. In če bi se to izplačalo, bi že naredili. Torej, se ne izplača.
jb_j ::
HE izkoriščajo kinetično in potencialno energijo ter pretok. Nato se vse skupaj preko pretvorbe v mehansko in nato električno rezultira smisel HE.
Na koncu HE je kinetična nizka, potencialne ni, pretok je pa kar velik. Rabiš vsaj 2 zadevi, da se ti izplača. In če bi se to izplačalo, bi že naredili. Torej, se ne izplača.
Pretok ne igra tako velike vloge, pri elektrarnah, ki imajo velike oz. visoke zajezitvene jeze. (ima pa veliko vlogo pretok rek)
Sicer sem razmišljal v smeri, da bi se zajezitveni jezi za glavnim izpraznevali in polnili v serijah. Ker moč turbin določa višinska razlika. Kakšna razdalja bi morala biti, da bi se zajezitveni jezi za glavnim izplačal, bi moral pa izračunat.
Ti pa verjamem na besedo, da se ne izplača, ker bi to že zdavnaj naredili.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jb_j ()
fikus_ ::
Bolj se splača optimizirati in izdelati eno večjo turbino+generator, kot več manjših. Tudi finančno.
jest10 ::
Sploh ni res.
Če imaš stalen pretok, je bolje ena velika turbina. Če pretok niha, je bolje več manjših
Če imaš stalen pretok, je bolje ena velika turbina. Če pretok niha, je bolje več manjših
jb_j ::
Sploh ni res.
Če imaš stalen pretok, je bolje ena velika turbina. Če pretok niha, je bolje več manjših
Tudi če se vmesni jezi v seriji izmenjujejo, poln-prazen?
Turbina je lahko enako velika (v vseh naslednjih serijah) kot na primarnem jezu.
Ker moč jezu predstavlja višinska razlika.
Sploh ni res.
Če imaš stalen pretok, je bolje ena velika turbina. Če pretok niha, je bolje več manjših
Mogoče imaš prav, samo postavil sem vprašanje.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jb_j ()
fikus_ ::
Imaš kakšen vir, ali kar tako na pamet?!
Npr Dravske HE imajo po 3 Kaplanove turbine (razen Formin in/ali Zlatolicje 2 turbini) z nastavljivim lopaticami ravno zaradi prilagajanja pretoku in oddani moči.
Podobno Francisove in Peltonove turbine.
Možno da obstaja na svetu elektrarna z več turbinami, pri kateri posamezno turbino ustavijo, ampak to ni splošna praksa.
Tako da ne pisat na pamet!
Npr Dravske HE imajo po 3 Kaplanove turbine (razen Formin in/ali Zlatolicje 2 turbini) z nastavljivim lopaticami ravno zaradi prilagajanja pretoku in oddani moči.
Podobno Francisove in Peltonove turbine.
Možno da obstaja na svetu elektrarna z več turbinami, pri kateri posamezno turbino ustavijo, ampak to ni splošna praksa.
Tako da ne pisat na pamet!
jb_j ::
Imaš kakšen vir, ali kar tako na pamet?!
Npr Dravske HE imajo po 3 Kaplanove turbine (razen Formin in/ali Zlatolicje 2 turbini) z nastavljivim lopaticami ravno zaradi prilagajanja pretoku in oddani moči.
Podobno Francisove in Peltonove turbine.
Možno da obstaja na svetu elektrarna z več turbinami, pri kateri posamezno turbino ustavijo, ampak to ni splošna praksa.
Tako da ne pisat na pamet!
Nimam, postavljam le vprašanje.
Vsi me napadate, ker sem le vprašal.
Lahko mi pa dokažete nasprotno.
(verjamem, da imate prav, ker ni noben dokazal te trditve)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jb_j ()
fikus_ ::
Oprosti, moj odgovor je bil namenjen jestu10!
Še nekaj linkov:
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Kaplan_...
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Francis...
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Pelton_...
Še nekaj linkov:
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Kaplan_...
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Francis...
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Pelton_...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: fikus_ ()
jb_j ::
Oprosti, moj odgovor je bil namenjen jestu10!
Še nekaj linkov:
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Kaplan_...
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Francis...
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Pelton_...
Oprosti, nisem sledil točno in sem mislil, da je to namenjeno meni.
jest10 ::
Imaš kakšen vir, ali kar tako na pamet?!
Npr Dravske HE imajo po 3 Kaplanove turbine (razen Formin in/ali Zlatolicje 2 turbini) z nastavljivim lopaticami ravno zaradi prilagajanja pretoku in oddani moči.
Podobno Francisove in Peltonove turbine.
Možno da obstaja na svetu elektrarna z več turbinami, pri kateri posamezno turbino ustavijo, ampak to ni splošna praksa.
Tako da ne pisat na pamet!
Točno to se počne - ob nižjih pretokih se ustavlja turbine, saj se s tem doseže višje izkoristke. Turbine pač nimajo lineranega izkoristka, zato je bolje, da recimo delata 2 skoraj na max, kot 3 malo nad polovično obrmenitvijo.
vostok_1 ::
Problem suše v sloveniji je trivialen.
Problem politike v sloveniji pa nepremostljiv.
Problem politike v sloveniji pa nepremostljiv.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
fikus_ ::
Jest10, vidim, da ne poznaš dobro zadeve!
Sinhronizacija turbine+generatorja z omrežjem ni tako enostavna zadeva, da bi jo delal npr. 1x dnevno! Pri parnih turbinah kot je TEŠ6 traja cel dan in več, podobno tudi NEK.
Pri HE moraš tudi najprej zagnati turbino+generator, sinhronizirat faze in šele na to priklopit v omrežje! To lahko traja nekaj ur ob usposobljeni ekipi ljudi.
Možno je, da kje na svetu to delajo, vsekakor pa ni to praksa za npr. v EU. Poleg tega so vrteče se turbine+generatorji kinetična rezerva za primer trenutnih visokih porab elektrike in kompenzacijo nihanja omrežne frekvence, zato se vrtijo ves čas. Pri ustavljanju, predvsem pri zagonu je problem mazanje, temperature, povečana obraba in še bi se kaj našlo.
Vsi trije osnovni tipi turbin in hibridi imajo rešeno krmiljenje moči/pretoka z raznimi izvedbami lopatic in s tem se prilagajajo trenutnim razmeram. Dravske elektrarne tako nadzorujejo iz centra v MB.
Sinhronizacija turbine+generatorja z omrežjem ni tako enostavna zadeva, da bi jo delal npr. 1x dnevno! Pri parnih turbinah kot je TEŠ6 traja cel dan in več, podobno tudi NEK.
Pri HE moraš tudi najprej zagnati turbino+generator, sinhronizirat faze in šele na to priklopit v omrežje! To lahko traja nekaj ur ob usposobljeni ekipi ljudi.
Možno je, da kje na svetu to delajo, vsekakor pa ni to praksa za npr. v EU. Poleg tega so vrteče se turbine+generatorji kinetična rezerva za primer trenutnih visokih porab elektrike in kompenzacijo nihanja omrežne frekvence, zato se vrtijo ves čas. Pri ustavljanju, predvsem pri zagonu je problem mazanje, temperature, povečana obraba in še bi se kaj našlo.
Vsi trije osnovni tipi turbin in hibridi imajo rešeno krmiljenje moči/pretoka z raznimi izvedbami lopatic in s tem se prilagajajo trenutnim razmeram. Dravske elektrarne tako nadzorujejo iz centra v MB.
fikus_ ::
Napiši kaj konkretnega , ne pa dobesedno klobasati!
Nekaj 10 ton boš kar tako sinhroniziral v 10 min?! Mogoče kakšno malo HE na potoku, z asinhronskim EM namesto generatorja, kjer z EM poženeš turbino, spustiš vodo in začne oddajati tok v omrežje.
Poišči vsaj eno HE z več manjšimi turbinami, pri kateri ustavljajo turbine ob manjši porabi elektrike/pretoku vode! Ali si to potegnil iz ri*i?! Daj nekaj konkretnega od sebe!
Nekaj 10 ton boš kar tako sinhroniziral v 10 min?! Mogoče kakšno malo HE na potoku, z asinhronskim EM namesto generatorja, kjer z EM poženeš turbino, spustiš vodo in začne oddajati tok v omrežje.
Poišči vsaj eno HE z več manjšimi turbinami, pri kateri ustavljajo turbine ob manjši porabi elektrike/pretoku vode! Ali si to potegnil iz ri*i?! Daj nekaj konkretnega od sebe!
telexdell ::
Pri HE moraš tudi najprej zagnati turbino+generator, sinhronizirat faze in šele na to priklopit v omrežje! To lahko traja nekaj ur ob usposobljeni ekipi ljudi.
Oh @fikus spet pišeš neumnosti. Misliš, da ljudje nosijo vodo v vedrih, da bi zagon HE trajal tako dolgo?
Zagon HE se izvede s pritiskom na gumb in traja povsem avtomatsko. Od začetka odpiranja pretoka skozi turbino do konca sinhronizacije preteče manj kot 15 minut. Imaš pa tudi hitrejše sinhronizacije pri HE katere obratujejo le pri vršnih obremenitvah. Tam se sinhronizacija izvede v 3..4 minutah.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
fikus_ ::
Ja, sedaj je na delu avtomatika, ampak v 15 min ne sinhroniziraš nekaj 10 ton turbine+generatorja. Nimaš občutka kaj je to?! Si videl v živo, kako je to veliko? Kaplanova turbina, ki jo vidiš pri HE Fala je malček proti generatorju.
http://www.dem.si/sl-si/Elektrarne-in-p...
In še en biser, ki trdi, da se turbine+generatorji ustavljajo in ponovno zaganjajo??!! Mogoče v svetu res kje, ampak ne verjamem da dnevno ob vršnih obremenitvah! Tako da prosim za kakšno info., kje ustavljajo HE in zaganjajo ob vršnih obremenitvah! Hvala.
Pa zgleda, da pojma nimaš, da se vrteče zadeve rabijo za dinamično rezervo!
http://www.dem.si/sl-si/Elektrarne-in-p...
In še en biser, ki trdi, da se turbine+generatorji ustavljajo in ponovno zaganjajo??!! Mogoče v svetu res kje, ampak ne verjamem da dnevno ob vršnih obremenitvah! Tako da prosim za kakšno info., kje ustavljajo HE in zaganjajo ob vršnih obremenitvah! Hvala.
Pa zgleda, da pojma nimaš, da se vrteče zadeve rabijo za dinamično rezervo!
fikus_ ::
To je namenska črpalna HE. Zgoraj je Jest10 pisal, da je bolje več manjših in ob spremenljivem pretoku jih ustavljajo.
telexdell ::
Ja, sedaj je na delu avtomatika, ampak v 15 min ne sinhroniziraš nekaj 10 ton turbine+generatorja. Nimaš občutka kaj je to?! Si videl v živo, kako je to veliko? Kaplanova turbina, ki jo vidiš pri HE Fala je malček proti generatorju.
http://www.dem.si/sl-si/Elektrarne-in-p...
In še en biser, ki trdi, da se turbine+generatorji ustavljajo in ponovno zaganjajo??!! Mogoče v svetu res kje, ampak ne verjamem da dnevno ob vršnih obremenitvah! Tako da prosim za kakšno info., kje ustavljajo HE in zaganjajo ob vršnih obremenitvah! Hvala.
Pa zgleda, da pojma nimaš, da se vrteče zadeve rabijo za dinamično rezervo!
He golica v Avstriji ni črpalna elektrarna pa se vklaplja le ob vršnih obremenitvah.
Drugače pa sem bil prisoten že pri kakšni sinhronizaciji HE. Enkrat celo pri starem generatorju na HE Fala. Videl pa sem že tudi 700 MW generator, katerega poganja vodna turbina. Pa ne enega ampak kar 18 v HE Itaipu v Braziliji.
Dinamično rezervo pa plačuješ s postavko priključna moč na računu. Za zagotavljanje dinamične rezerve ne potrebuješ delovanje vseh elektrarn v omrežju ampak to počno le nekatere. Pri nas npr. TEŠ.
Katera HE se ustavlja in katera zaganja je povsem odvisno od razpoložljive akumulacije vode za elektrarno. Neumno je zaustaviti HE in potem puščati neizkoriščeno vodo preko jezu. Če pa obstaja akumulacijsko jezero (kot npr. pri HE Golica) si pa zaustavitev ob nizkih cena elektrike in obratovanju ob visokih cenah lahko privoščiš.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
Spock83 ::
Mislim, da je v Sloveniji kar velika birokracija za narediti zbiralnik vode. Sam, če bom imel kdaj hišo bom definitivno dal tistega jurja za podzemno cisterno, ki bi zajemala deževnico. pa bi lahko v sušnih obdobjih zalival vrt in pral avto.
mertseger ::
Ja, sedaj je na delu avtomatika, ampak v 15 min ne sinhroniziraš nekaj 10 ton turbine+generatorja. Nimaš občutka kaj je to?! Si videl v živo, kako je to veliko? Kaplanova turbina, ki jo vidiš pri HE Fala je malček proti generatorju.
http://www.dem.si/sl-si/Elektrarne-in-p...
In še en biser, ki trdi, da se turbine+generatorji ustavljajo in ponovno zaganjajo??!! Mogoče v svetu res kje, ampak ne verjamem da dnevno ob vršnih obremenitvah! Tako da prosim za kakšno info., kje ustavljajo HE in zaganjajo ob vršnih obremenitvah! Hvala.
Pa zgleda, da pojma nimaš, da se vrteče zadeve rabijo za dinamično rezervo!
Povsod tudi v sloveniji, HE pokrivajo vršne potrebe po električni energiji, in svojo proizvodnjo prilagajajo trenutni porabi (nekatere ne vse). Ti si to malo slabo predstavljaš elekrarne hidro še bolj plinske plinske lahko sinhroniziraš z omrežjem v nekaj minutah, črpalne kot ti praviš tudi v roku dobre minute pa so turbine precej večje kot pri naših hidro na rekah.
fikus_ ::
" . . . Povsod tudi v sloveniji, HE pokrivajo vršne potrebe po električni energiji, in svojo proizvodnjo prilagajajo trenutni porabi . . . "
Nikjer nisem trdil, da ne! Sem pa napisal, da jih zaradi tega ne ustavljajo, kot je pisal Jest10. Imajo regulacijo za to. Dravske elektrarne so bolj kot ne pretočne z omejeno možnostjo akumulacije vode.
". . .plinske lahko sinhroniziraš z omrežjem v nekaj minutah . . . "
Kdo po pa zadevo ogreval, preden jo da v pogon? Kar na hladno???!!!
Nikjer nisem trdil, da ne! Sem pa napisal, da jih zaradi tega ne ustavljajo, kot je pisal Jest10. Imajo regulacijo za to. Dravske elektrarne so bolj kot ne pretočne z omejeno možnostjo akumulacije vode.
". . .plinske lahko sinhroniziraš z omrežjem v nekaj minutah . . . "
Kdo po pa zadevo ogreval, preden jo da v pogon? Kar na hladno???!!!
telexdell ::
Zakaj pa bi ogreval plinsko elektrarno?
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
Invictus ::
Zato da dosežeš optimalno izgorevanje.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
fikus_ ::
Ta debata se je začela zardi trditve, da je bolje imeti namesto ene velike turbine več manjših in jih po potrebi ustavljati.
ČHE ali Golica so manjše in narejene za on/off in črpanje.
Iz mirovanja in hladnega stanja ne moreš kar tako spustiti paro v turbino in začet delat na polno (TEŠ6, JEK), Brestanica je manjša in zaradi tega krajši čas zagona.
ČHE ali Golica so manjše in narejene za on/off in črpanje.
Iz mirovanja in hladnega stanja ne moreš kar tako spustiti paro v turbino in začet delat na polno (TEŠ6, JEK), Brestanica je manjša in zaradi tega krajši čas zagona.
telexdell ::
Če pogledaš na spletno stran PE Brestanica pri bloku 6 piše, da je čas zagona 13 min. Ti bi pa HE zaganjal več ur?
Zakaj misliš, da imajo HE na Dravi tri bloke? Ali ne bi bilo ceneje narediti enega ali dva? Mogoče pa so zato investirali več, da lahko kateri blok ustavijo, če je vodostaj nizek?
Zakaj misliš, da imajo HE na Dravi tri bloke? Ali ne bi bilo ceneje narediti enega ali dva? Mogoče pa so zato investirali več, da lahko kateri blok ustavijo, če je vodostaj nizek?
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
fikus_ ::
"Mogoče pa so zato investirali več, da lahko kateri blok ustavijo, če je vodostaj nizek?"
Močno dvomim, so bile delane v čas pred WW2 (Fala), med (Dravograd, Maribor) in po njej ostale("kopiranje in prilagoditve") in verjetno z zmožnostjo izdelave ter prostora.
Močno dvomim, so bile delane v čas pred WW2 (Fala), med (Dravograd, Maribor) in po njej ostale("kopiranje in prilagoditve") in verjetno z zmožnostjo izdelave ter prostora.
mertseger ::
Vse elekrarne imajo več agregatov zaradi različne pretočnosti rek. Npr glej spodnjo savo inštalirana moč je za nazivni prekot 500m3 s 3 agregati po 13 MW. trenutno je pretok 150 m3 torej ne obratujejo 3 agregati ampak verjetno 2 ker največji izkorstek tudi ni pri nazivni moči ampak nižji.
fikus_ ::
"Če pogledaš na spletno stran PE Brestanica pri bloku 6 piše, da je čas zagona 13 min."
Nikjer pa ne piše iz kakšnega stanja! Po remontu in večtedenski ustavitvi? Za JEK sem nekje zasledil, da po rednem remontu, ko dalj časa stoji, cel dan ogrevajo turbino in spravljajo na nazivne vrtljaje, podobno verjetno tudi TEŠ6.
". . . trenutno je pretok 150 m3 torej ne obratujejo 3 agregati ampak verjetno 2. . ."
Ali res ne obratujejo vsi trije??? Domnevaš, ali veš???
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: fikus_ ()
energetik ::
Fikus, da je ne bluzi. Mešaš parne turbine, plinske turbine in hidroelektrarne. Parno jasno ogrevaš več ur, čist plinska ali HE pa gre iz hladnega do sinhronizacije v 10, 15min. Brestanica je celo narejena v ta namen, da gre iz nule (celo brez napetosti v omrežju) v 13min, da se zagotovi napajanje lastne rabe NEK.
Pri HE pa niamš kaj čakat ali ogrevat, odpre se pretok, doseže nazivne vrtljaje, z vzbujalnikom nastavi ustrezno napetost nato pa sinhronizator poskrbi za vklop na omrežje. Na faksu smo generator sinhronizirali ročno, prvič v življenju, pa nam je ratalo v 10min.
Za to je v vsaki elektrarni taka ali podobna napravica:
Pri HE pa niamš kaj čakat ali ogrevat, odpre se pretok, doseže nazivne vrtljaje, z vzbujalnikom nastavi ustrezno napetost nato pa sinhronizator poskrbi za vklop na omrežje. Na faksu smo generator sinhronizirali ročno, prvič v življenju, pa nam je ratalo v 10min.
Za to je v vsaki elektrarni taka ali podobna napravica:
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: energetik ()
telexdell ::
Nikjer pa ne piše iz kakšnega stanja! Po remontu in večtedenski ustavitvi? Za JEK sem nekje zasledil, da po rednem remontu, ko dalj časa stoji, cel dan ogrevajo turbino in spravljajo na nazivne vrtljaje, podobno verjetno tudi TEŠ6.?
Lahko stoji ves mesec, pa jo zaženejo tako hitro. Očitno ne poznaš delovanja plinske elektrarne. V PE s plinom ne uparjaš vode in s paro poganjaš turbine ampak imaš turbinski motor, podoben tistemu na letalu. Kot reaktivno letalo lahko vzleti v nekaj minutah, tako tudi PE lahko začne proizvajati elektriko v takšnem času.
PS obstajajo tudi dvokrožne plinske elektrarne (PPE), kjer je prvi krog plinska turbina v drugem krogu pa se izkorišča temperaturo izpušnih plinov in se proizvaja para ali pač le topla voda za daljinsko ogrevanje. Brestanica je enokrožna plinska elektrarna.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
6151 ::
Ponavadi ko je pretok nizek, deluje 1 na polno oziroma 2 od treh (vsaj za HE v Dravogradu sem prepričan, ker dostikrat grem mimo in se lepo vidi če je pretok skozi posamezno turbino)
Pojma pa nimam koliko časa traja za zagon, verjetno ne kaj dosti
Pojma pa nimam koliko časa traja za zagon, verjetno ne kaj dosti
mertseger ::
"Če pogledaš na spletno stran PE Brestanica pri bloku 6 piše, da je čas zagona 13 min."
Nikjer pa ne piše iz kakšnega stanja! Po remontu in večtedenski ustavitvi? Za JEK sem nekje zasledil, da po rednem remontu, ko dalj časa stoji, cel dan ogrevajo turbino in spravljajo na nazivne vrtljaje, podobno verjetno tudi TEŠ6.
". . . trenutno je pretok 150 m3 torej ne obratujejo 3 agregati ampak verjetno 2. . ."
Ali res ne obratujejo vsi trije??? Domnevaš, ali veš???
Vem!!
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Ponovno nepojasnjen padec frekvence evropskega elektroenergetskega omrežja (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 14961 (7757) | gruntfürmich |
| » | So prihodnost "betonske baterije"? (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 25957 (21571) | vostok_1 |
| » | Japonska ugasnila zadnji jedrski reaktor (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 70597 (62569) | gruntfürmich |
| » | V nemčiji proizvedli rekordnih 22 gigawatov, 50% nemške porabe (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 27132 (24725) | Truga |
| » | signal za nižjo tarifoOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 4317 (3815) | SaXsIm |