signal za nižjo tarifo

torej zanima me sledeče.ali pride kak signal ko se iz visje v nizjo tarifo strom preklopi in na kak nacin ga lahko izkoristim da bi mel na dolocenih napravah strom sam ob nizji tarifi. odprt sm tudi do kakrsnih koli drugacnih predlogov.

Kot vem, pošilja Elektro skozi mrežo precej solidno viden digitalni signal za preklop.

Tvoja naprava lahko zazna ta signal, lahko pa enostavno prklopi ob določenem času, seveda za to potrebuje vdelano natančno uro, ki jo je verjetno treba na vsake toliko sinhronizirati...

bobby: zanimivo. Ko sem u soboto delal v elektrarni, so stikalci generator vseeno sinhronizirali na 50hz

no, sej ne delam redno v elektrarni, le kot dijak Sicer je možno tako kot si ti rekel, vendar so v soboto okoli 9h vseeno sinhronizirali na 50hz. Lahko pa da pride do nihanja frekvence v trenutku preklopa. Ne vem, zato ne bom pametnjačil. Naj brane2 pove, ali pa kdo drug, ki se spozna na te stvari.

glede frekvenc: ne vem kako bi števec zaznal razliko frekvence in ustrezno preklopil tarife...

zanimiva povezava, ki pojasni nekaj stvari, zna pa kdo biti tudi presenečen (glede obračunavanja porabe).

@bobby:

Frekvenca omrežja se ne spreminja, to bi pomenilo da v vseh elektrarnah, ki so vključene v nek elektroenergetski sistem (npr. EU) istočasno spreminjajo vrtljaje generatorjev (ni drugega načina za spreminjanje frekvence).

Slaba ideja, sploh ob dejstvu, da je podfrekvenčna zaščita nastavljena na 49.5Hz in nadfrekvenčna na 50.5Hz. Če frekvenca omrežja uide iz teh okvirov, pride do takojšnega izpada omrežja. Tista izjava na ekskurziji je bila khm, mogoče so testirali kritičnost udeležencev.

@LordTado:

Nižja tarifa je uporabna za gospodinjske stroje in naprave, ki ne obratujejo ves čas, če seveda njihov hrup ni moteč (pralni, sušilni, pomivalni stroj itd...), saj je sedaj med delavniki nižja tarifa samo ponoči. Za hladilnike pa delovanje samo na nižji tarifi ni priporočljivo, preveč možnosti, da se bo vsebina pokvarila. Dobro izoliran bojler lahko, če čez dan ni nikogar doma.

Ostalo je že Brane2 povedal, elektro pošilja nek digitalen signal, ki potem preko releja krmili števec in v nekaterih primerih, (če je razdelilna omarica tako narejena) še kontaktor, ki vklaplja porabnike, ki naj bi delovali samo na nižji tarifi (npr. TA peč).

kako je mehanska ura vedela, kdaj so prazniki??

Mehanska ura NE ve kdaj so prazniki in uporablja normalno nastavljeno tarifo za tisti dan. Uporablja samo dnevni/tedenski način delovanja in preklapljanja med tarifama.
Smo imeli (oz. še imamo) v naši elektro omarici uro za celotno naselje. Pred kratkim so jo majstri prišli zamenjat z digitalno, ki ima vprogramirane tudi tarife za praznike.

OMG, koji BS, menjanje frekvence za 1Hz.

Frekvenca je točno 50 Hz, nič več in nič manj.
V hidroelektrarni generator sinhronizrajo tako, da;

Priklopijo ga na štrom kot navaden elektromotor.
Ko se začne konstantno vrtet spustijo vodo čez turbino in elektromotor postane generator. Čist simple.

Zdaj se uporablja za krmljenje ur frekvenca tam nekje 18kHz. Čist lepo gre do ure, čez navitje v števcu pa ne.


Glede tiste mehanske ure.
Večina je imala preprost mehanizem, ki jim je omogočal delovanje na feder za kakšne 2 dni brez elektrike. Po enih 2h urah se je tisto navilo in je bilo kul. Nekatere so imele tudi mehanizem za vidende, ko se je krogec (24h) petkrat obrnil se je vključila nižja tarifa, ko se je še 2x se je preklopilo na višjo.

@Pyr0Beast:

Na tak način bi se dalo zagnati samo majhen asinhronski generator. Pri večjih močeh, bi to pomenilo nepotrebno trošenje električne energije in obremenjevanje generatorja ter njegovih stikal. Zagonski tok mirujočega asinhronskega motorja je 7 do 10x nazivni tok, tudi ob uporabi načinov za zmanjšanje zagonskega toka.

Mnogo bolj elegantna rešitev je cel stroj s pomočjo turbine naviti na sinhronske obrate in šele takrat vkopiti generator na omrežje. Takrat je vklopni tok manjši od nazivnega. Šele potem se počasi povečuje moč turbine do te mere, da generator začne oddajati nazivno moč.

Pri sinhronskem generatorju, v primeru, da nima dušilnega navitja na rotorju, bi pomenil vklop mirujočega generatorja na omrežje, uničenje le tega in/ali pripadajoče opreme. V primeru dušilnega navitja (neke sorte kratkostična kletka) bi generator štartal z vsemi slabostmi asinhronskega motorja.

Ni vredno.

Običajen postopek vklopa sinhronskega generatorja na omrežje, gre nekako tako (zelo poenostavljeno):

- najprej se s pomočjo turbine generator spravi praktično v sinhronizem (da ima frekvenco malenkost različno od frekvence omrežja, razlika do največ 0.1Hz, običajno manj)
-vzbujanje generatorja se nastavi tako, da je napetost generatorja enaka napetosti omrežja na katero se bo generator priklopilo
- ko sinhronoskop, pokaže, da se pokrivajo faze generatorja s fazmi v omrežju se generator priklopi na omrežje.
- počasi se povečuje moč turbine in po potrebi vzbujanja (odvisno od tega kakšen režim delovanja zahtevamo od generatorja), da generator doseže nazivno moč.

Res je, kotle in parno turbino je treba počasi ogreti in pri velikih močeh to traja precej ur. Če bi hiteli, bi uničili opremo. Že za majhno parno elektrarno na Jesenicah (3MVA), ki ne obratuje več, so rabili za ogrevanje turbine ~3h.

Vodne turbine tega ne potrebujejo, le počasi je treba odpirati in zapirati tkačni cevovod, drugače cevovod zaradi hidravličnega udara eksplodira in voda poplavi elektrarno. Izurjen strojnik tak generator spravi na omrežje v nekaj minutah.

Ampak v vseh elektrarnah, kjer sem bil, so generator začeli vrteti s turbino. Strojnik, ki pozna elektrarno ve, koliko mora odpreti vodo ali paro (odvisno od tipa elektrarne), da generator hitro doseže prave obrate (mazanje ležajev je slabo pri nizkih obratih). Zato res izgleda, kot bi generator zagnal z elektriko, sploh, če strojnik vode ali pare ne odpira z velikim kolesom nataknjenim na še večji ventil, ampak s pomočjo stikal.

@SaXsIm:

Nič ne bluzimo. Opisujemo različne stvari, to je to.

Jaz govorim o klasični parni elektrarni, ki ima vgrajene parne turbine (npr TE Šoštanj, JE Krško itd). Ti pa nasprotno govoriš o plinski elektrarni Brestanica, ki jo poganjajo plinske turbine, kar še zdaleč ni isto. Je pa namen Brestanice točno to kar si opisal.

Sistem se je v Slo. v preteklosti ŽE podrl.

Vem da se je, in to sem enkrat kr dobro občutil.
Enkrat je bilo lepo, ko sredi zime en teden ni bilo štroma. Ko so pozkušali vklapljati, jim je stalno sistem ven metalo; ker so bili vsi hladilniki vključeni, vsi radiatorji so se vključili, in nato je po nekaj minutah omrežje zaradi preobrmenitve ven vrglo. Pa še tisti daljnovod je prekinilo ene parkrat.
Zato je pozimi nujno potrebno, da sistem vzpostavijo že čez nekaj min. Čez pol ure so že gotovi. Folk še vedno ne dojame, da je treba po izpadu elektrike izklopiti vse porabnike, najbolje kr izklopiti varovalke. Sem že videl primere, ko so se po ponovnem vklopu računalniki dobesedno scvrli zaradi inpulzov.

Precej ste zasli iz teme.
Pa nic hudega, se jaz malo doam, ki sem vcasih "ure" in ostale stvece montiral in zamenjeval. Danes pa se kaj vec.
"AZRAEL" je najvec in pravilno povedal, torej je tudi iz te branze.
Obstaja se vedno vec sistemov za drugo tarifo.
Stikalno krmilne ure, ki so narejene tako da dejansko lahko ostanjeo dva dni brez elektrike in so kar natancen. Stare so imele mehanizem za navijanje, nove seveda imajo baterijo.
To je za vecino slovenije. V LJ imajo poseben sistem, ki ima djalnik inpulza, ki poslje visokoferkvencni signal v omrezje , sprejemnik pa lahko potem preklopi stevec "stevilcnik" na drugo tarifo. To je eno.
Lahko se uredi pomozni rele, seveda ga mora montirati pooblascena oseba, ker je vse to "zaplombirano" imajo dostop samo delavci elektro.
Se splaca, da priklopis, kasen bojler, pa mogoce pomivalni stroj, pa pralni stroj itn. Splaca se tistim, ki imajo ze sedaj narejeno tako, da vecino porabe izkoristijo v drugi tarifi. To je sedaj poleti med 23 in 7 uro zjutraj, pzimi se za eno uro premakne, to se pravi od 22 do 6 ure. ter seveda celo soboto in nedeljo. Za praznike zal ni, ker ta ura ne ve kdaj je praznik. V LJ, pa je to seveda urejeno tako, da sistem ve, kdaj je praznik. Torej, kdor zeli si naj uredi.
Glede lektrarn pa se tole, vse elektrarne se s pogonom spravijo na nazivne vrtljaje, pa se potem vkljuci magnetenje da se dvigne napetost na nazivno in nato se sinhronizira na omrezje. To velje za hidro termo itn.
Res se termo segreva do 8 ali celo 12 ur. Vendar samo veliki bloki v Sostanju . V brestanici so nekateri bloki v nekaj minutah na mrezi. Hido pa so v 2 do 5 minutah na mrezi. (konkretni) podatki.
Minutna rezerva se ne uporablja samo takrat ko Sotanj izpade, temvec tudi takrat, ko poleti vsi klime vkljucite, pozimi peci. Ni pa moznost nakupa v tujini. Takrat se vkljucijo rezervni viri, ki so predragi za normalno uporabo.
Mislim da sem malo pomagal komu. Ce pa kdo kaj zeli, so postavljene svetovalne pisarne po velikih mestih, obicajno kje pri elektru, ali pa vas oni napotijo.
Pa malo varcujte z elektriko, sedaj ko veste, da se Slovenija vedno " ne pokrije".